Page 414 - Tomajci

Miha Zobec

maju ni prebil veliko časa, očitno od vasi ni bil povsem odtujen. Vaščani so
ga še vedno obravnavali kot »svojega« kandidata: v prvem krogu je zmagal
s 117 glasovi proti 62, kolikor jih je prejel Gregorin, oz. z 61, kolikor jih je
prejel Štrekelj (»Kandidatura dra. Laharnarja in naše stališče« 1907, 1). V
drugem je prejel 161 glasov, protikandidat Štrekelj pa 96 (»Volitve na Kra-
su« 1907). Navzlic Laharnarjevemu uspehu je treba opozoriti, da naspro-
tniki tradicionalizma v vasi niso stali križem rok. Najprej gre tu poudariti
prizadevanje za sprejem zakona o splošni volilni pravici za moške, kjer je
izstopal Tomajec Alojzij Večerina. O socialnem statusu Večerine od Kjudra
ne izvemo veliko, tomajski kronist navaja le, da naj bi bil njegov oče par-
krat tomajski župan, Lojze (roj. 1868) pa naj bi skupaj s Tonetom Černe-
tom z domačije Učerinovih študiral v Pragi, dokončal naj bi kmetijsko šolo
(žat, ak, t, 4, 949). Večerina je širom Krasa organiziral shode za splošno
volilno pravico ter zasnoval agrarno stranko, katere cilj je bil organizacija
kmečkega stanu onkraj delitev med liberalce in klerikalce (»Odmev s Kra-
sa« 1906, 1). Kljub temu, da je s svojo stranko poskušal na državnozborskih
volitvah, mu ni uspelo pridobiti podpore za kandidaturo. Na shodu, ki je
vokviru državnozborskih volitevleta1907 potekal vDutovljah,naj bi ga
podprlole20udeleženihTomajcev. Je pa njegovokandidaturoglasnozago-
varjal Anton Vran, najbrž brat ali bratranec tedanjega tomajskega župana
Jožefa Vrana – v vasi sta bili namreč le dve družini s tem priimkom. Morda
skupina okrog Večerine in Vrana ni predstavljala takojšnje opozicije krogu
Laharnarja, ni torej nujno, da so se njihovi glasovi zares pretopili v podpo-
ro Štreklju. Kljub vsemu pa velja opozoriti, da so se agrarci, kot bomo videli
kasneje, po nekaj letih spojili z Narodno napredno stranko za Goriško oz.
liberalci, ki so svojo ideologijo gradili na sekularni in narodnoafirmativni
politiki. Ta je bila uspešna, ker je ljudstvu zmogla ponuditi otipljive koristi
(Řepa 2020, 7).
Slednje so prišle do izraza skozi lokalno politiko, kjer pa se pravila igre
v poznoavstrijskem obdobju niso spremenila tako kot pri državni. Obči-
nam je bila z zakonom 1862. leta (1867. potrjenim z ustavnimi zakoni) do-
deljena precejšnja avtonomija, a so o razvoju lokalnih skupnosti odločali
le moški posestniki, ki so med seboj izbrali primernega župana (Judson
2018, 370–371). Premoženjskim omejitvam pri odločanju o občinskih zade-
vah navkljub lahko proti koncu 19. stoletja tudi v političnem življenju to-
majske občine opazimo določene spremembe. Tradicionalno uveljavljene
tomajske družine, kot so bile Fabjanijevi (Černe), Popiževi (Pupis), Učeri-
novi (Černe), Polakovi (Ucman) in druge, začnejo tedaj izpodrivati nove,
dotlej manj pomembne rodbine. Za župana je bil tako v začetku 20. stole-

412