Page 416 - Tomajci

Miha Zobec

županske zveze kraških občin (»Vesti iz Goriške: županska zveza na Kra-
su imela prvo sejo« 1909, 4). Naslednje leto je bila v Tomaju ustanovljena
podružnica Ciril-Metodove družbe, pri kateri je ustanovitveni odbor sicer
vodil tamkajšnji nadučitelj Anton Kosovel, predsednik pa je postal župan
Jožef Vran (»Vesti iz Goriške: cmd, podružnica Tomaj-Dutovlje« 1910, 3).
Slednji je v tem času zabeležen tudi kot podpredsednik tomajskega pevske-
ga in bralnega društva – predsednik je bil Anton Pupis mlajši, tajnik pa An-
ton Kosovel (»Zveza narodnih društev: pevsko-bralno društvo v Tomaju«
1911, 3). Poleg tega Kjuder Vrana navaja tudi kot vodjo tomajske hranilni-
ce in posojilnice, ki jo je gotovo, tako izvemo iz časopisja, prevzel že pred
prvo svetovno vojno (»Dopisi: s spodnjega Krasa« 1911, 2). Vran se je ume-
stil na vrh vseh pomembnih institucij vaškega življenja, podobno kot pred
njim znameniti tomajski poslanec Anton Černe (1813–1891) pa je s tem, ko
je postal načelnik zveze kraških občin, uspel seči tudi onkraj. Njegov vpliv
je bil sicer bolj omejen kot vpliv slavnega predhodnika, ni se mu namreč
uspelo zavihteti v deželni oz. državni zbor. Kljub vsemu pa je bil znaten.
Kako mu je to uspelo? Njegov uspeh je najbrž posledica dejstva, da je znal
spretno izkoristiti porajajoče se trende.
Kjuder Vranove družine (domačije Uranovih) ne omenja kot posebej
imenitne v vasi (med te naj bi sodili Fabjanijevi, Polakovi in Učerinovi),
vseeno pa gre za posestniško družino, ki je razpolagala z nadpovprečno
velikostjo zemljišč. Za gospodarjenje s 14 hektarjev veliko posestjo naj bi
skrbela Vranova žena, saj »gospod Vran«, kot je bil po Kjudrovih naved-
bah znan v vasi, zemlje ni obdeloval. Pri srcu mu je bil vinograd, ki pa
so ga obdelovali najeti delavci – vsaj tako je bilo v Kjudrovih časih (žat,
ak, t, 3, 844). Pred vojno ne kot vinogradnik ne kot posestnik ni pose-
bej izstopal. Njegova posest na dopisnika katoliške Gorice, ki je bila sicer
do tomajskega župana precej kritična, ni napravila nič kaj dobrega vtisa.
Zapisal je (»Dopisi: s spodnjega Krasa« 1911, 2): »Mož, kateri je v svojih
govorih tako ›spreten‹, je v tem pogledu jako zanemarjen. Tu vidiš na dvo-
rišču vse v neredu in umazano. Gnoj raztrešen po celem dvorišču, kot bi ga
svinje raztresle. Gnojnica, ta kmečki biser, se odteka kot potok po vasi in
po cesti, kar bi gospod župan kot tak ne smel pustiti uže iz zdravstvenih
razlogov.« Da je bilo Vranovo gospodarjenje pomanjkljivo, priča že to, da
na že omenjenem vinskem shodu v Tomaju leta 1908 tomajski župan ni
prejel ne prve ne druge nagrade (»Vinska pokušnja in vinarski shod v To-
maju« 1908, 1). Mogoče pa je, da se je kot vinogradnik izkazal kasneje, saj
Kjuder navaja, da naj bi vinograd postopoma širil. Pri tem so mu, podobno
kot prej Antonu Černetu, šle na roko funkcije, ki jih je imel v vasi in izven

414