Page 412 - Tomajci

Miha Zobec

lju je to seveda pomenilo usmeritev političnih gibanj k najmnožičnejšemu
sloju, torej kmetom.
Ne preseneča torej, da so tako predstavniki liberalcev kot klerikalcev že
na prvih državnozborskih volitvah, ki so na Goriškem potekale po zadnji
reformi volilnega sistema, poudarjali pripadnost svojega kandidata kmeč-
kemu stanu. V okraju Komen-Sežana-Ajdovščina sta si nasproti stala dr.
Peter Laharnar, ki ga je podpirala goriška Sloga (od 1907. Slovenska ljudska
stranka za Goriško, torej katoliška stranka), in Alojzij Štrekelj, neodvisen
kandidat s podporo Narodno napredne stranke za Goriško oz. liberalcev.
Nastopal pa je tudi dr. Gustav Gregorin, tržaški odvetnik in eden vodilnih
politikov tržaškega društva Edinost. Laharnar je bil državni uradnik, doma
iz okolice Tolmina, med letoma 1897 in 1901 je bil okrajni glavar v Sežani,
pred tem je isto funkcijo opravljal v Poreču, bil je tudi pokrajinski komisar
v Trstu in podsekretar na ministrstvu za notranje zadeve (pang, 939, 8).
V času volitev je služboval v deželnem svetu Bukovine v Černovcih (danes
Ukrajina), a je še vedno pogosto zahajal na Kras, saj je bil poročen z vnuki-
njo poslanca Antona Černeta (in Emilovo sestro), Albino Černe domačije
Fabjanijevih v Tomaju. Alojzij Štrekelj je izhajal iz komenske vinogradniške
družine, tako kot Emil Černe se je tudi on izobraževal v Klosterneuburgu.
Izkazal se je za enega večjih poznavalcev zaščite pred trtno ušjo, tako da ni
pomagal zgolj na Krasu, temveč je država njegovo znanje izkoristila tudi za
spopad z boleznijo in obnovo vinogradov v Dalmaciji. Vsak politični tabor
je preko časopisja zagrizeno podpiral svojega kandidata, bolj neusmiljen
pa je bil pri obračunavanju z nasprotnikom. Kmečko poreklo je bilo oči-
tno tista bistvena kvaliteta, ki je kandidata približala volivcem. Dopisnik
liberalne Edinosti je za Štreklja torej poudarjal, da je »rejen in izrejen na
kmetih« in da gre za »moža, s katerim se da občevati in vedno in povsod
tudi ž njim govoriti« (»Državnozborske volitve in naš prihodnji poslanec
(DopissKrasa)« 1907;4,7). Ravno takosov katoliški Gorici za Laharnarja
poudarjali, da je »kmečkih staršev sin« in da »čeravno tako daleč od nas,
ni nikdar na nas pozabil, marveč zasledoval je vedno z veliko pozornostjo
naše razmere in vsako leto preživel najdaljši čas svojega dopusta na Kra-
su« (»Dr. Peter Laharnar« 1907, 1). Po drugi strani je bila odbojnost politi-
ka, razumljivo, povezana z njegovo (domnevno) odtujenostjo od kmečke
(vaške) stvarnosti. Laharnarja je bilo kot tujega kraškemu človeku mogo-
če prikazati s poudarjanjem dejstva, da je delal za avstrijsko vlado, v času
volitev celo v daljnih Černovcih (»Državnozborske volitve in naš prihodnji
poslanec (Dopis s Krasa)« 1907, 4). Zavedajoč se odmaknjenosti vladnega
uradništva, je Laharnar na shodih hitel zagotavljati, da se bo kot uradnik

410