Page 410 - Tomajci

Miha Zobec

»človek brazde«, bil pa je študiozen človek, ki se je navduševal nad domo-
znanstvom in etimologijo. Slednjo je vezal na tedaj aktualni panslovanski
čut, tako da je v vseh imenih rek in krajev po Evropi iskal slovanske kore-
nine (žat, ak, džd, 78–80). Poleg pevskega in bralnega društva je v vasi
ustanovil tudi hranilnico in posojilnico, ki je lajšala stisko kmetov. S kre-
ditnim zavodom se kmetom ni bilo več treba zadolževati po znatnih obre-
stih pri vaških posojevalcih denarja, kakršen je bil na začetku omenjeni po-
slanec Anton Černe (Lazarević 1994). Tako Golmajer kot Sila sta bila torej
stebra tomajske vaške skupnosti, to tradicijo pa je nadaljeval Albin Kjuder,
posebej potem, ko je fašizem ukinil slovenska društva, tisk in denarne za-
vode.
Golmajerjevo prizadevanje za »gospodarsko blaginjo naroda« (»Doma-
če vesti« 1905, 2) se je odražalo tudi v ustanovitvi vinarskega društva leta
1891.Društvo je sodilomed agrarnazdruženja,kisovHabsburški monar-
hiji veljala za pomembnega modernizatorja podeželja. Ustanavljanje tovr-
stnih društev se je pričelo z ustavno dobo v 60., a je pravi zagon doživelo
šele v 70. letih 19. stoletja, ko se je država soočala z gospodarsko krizo (Ře-
pa 2020, 5). Slednja je bila povezana s krizo kmetijstva, ki jo je povzročil
prodor poceni ameriškega in ruskega žita na evropske trge. Na Krasu – in
v drugih vinorodnih okoljih monarhije – je krizo spremljala katastrofa v
vinogradništvu, ki jo je povzročila trtna uš (Seručnik 2011). Spopad z bo-
leznijo se je v monarhiji pričel na šoli v Klosterneuburgu pri Dunaju, na-
to pa nadaljeval na cepilnih tečajih v Deželni vinogradniški, sadjarski in
poljedelski šoli Grm pri Novem mestu na Kranjskem in se širil preko lo-
kalnih društev (Seručnik 2005). Obe šoli, najprej tisto v Grmu, nato ono v
Klosterneuburgu, je obiskoval tudi Emil Černe, vnuk Antona in sin Franca
Černeta ter prevzemnik posesti pri Fabjanijevih v Tomaju. V času ustano-
vitve društva – tomajsko društvo je bilo hkrati prvo vinarsko društvo na
Krasu–mu je bilo komaj devet let, tedajseješešolal na ljudskišoli. Dru-
štvo je očitno delovalo kot državno-cerkveno-zasebna iniciativa, saj je tre-
ba ob pobudniku in predsedniku Golmajerju namreč upoštevati tudi vlogo
podpredsednika Oskarja Pollaya, sicer cesarsko-kraljevega obrtnega nad-
zornika v Sežani. Pollay je bil sin tovarnarja in gradbenika Karla Pollaya,
ki je pomembno vplival na postavitev južne železnice na Krasu.⁴ Državna
iniciativa pospeševanja kmetijstva je torej na Krasu obrodila pomembne
sadove, ki so bili posebej otipljivi na področju vinogradništva. Seveda je bi-

⁴ »Ostala Slovenija: Oskar Polley« (1896, 3) in žat, ak, džd, 70. Za življenjepis Karla Pollaya
glej geslo Petra Štoke (2020) na spletnem portalu Obrazi slovenskih pokrajin.

408