Page 407 - Tomajci

Usihanje tradicionalno mogočnih družin in »novi obrazi«

Da bi razumeli spremembe, ki so posegle v tomajsko stvarnost in poraja-
le razmere, v katerih Černeti niso mogli doseči nekdanje slave, moramo vas
razumeti v širšem kontekstu tedanjega časa. Pred očmi je treba imeti vezi,
ki jih je skupnost vzdrževala s svetom onkraj sebe, posebej s Trstom pa tu-
di z bližnjimi središči, s katerimi je bila upravno, gospodarsko ali politično
povezana (Kladiwa 2018, 25). Ta širša perspektiva nam omogoča vpogled
v možnosti, ki jih je imela družina v novem svetu zgodnjega 20. stoletja.
Le tedaj je še imela moškega, ki bi se lahko potegoval za pozicije družbene
in politične moči. Pogled »od zgoraj« pa ne zmore pojasniti, zakaj natanko
je neka družina – in posameznik, ki je iz nje izhajal – lahko uspela, druga
pa začela usihati. Za razumevanje tega je pogled treba približati družinam
in meddružinskim dinamikam. Da bi bolje pojasnili upad moči Černetov,
moramo torej pozornost usmeriti k odnosom med družinskimi člani. Vi-
deli bomo, da razmerja v družini niso bila najbolj rožnata že v času, ko je
dajala vtis dobro delujoče skupnosti. Z nenadno smrtjo Emila, slabo dese-
tletje kasneje pa še njegove matere, pa so odnosi postajali vse slabši. Vnel
se je namreč boj za dediščino, ki je družino razcepil.
Prvo problemsko polje, torej prikaz širših razmer, bom predstavil s po-
močjo časopisnega gradiva. Za razumevanje sprememb, ki jih je podeželje
doživljalo v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju, je časopisje ključnega po-
mena. Večina časopisov, ki so izhajali bodisi v Trstu ali v Gorici, je namreč
imela redne dopisnike na Krasu, zato imamo veliko poročil tudi iz tomaj-
skega okoliša. Javna sfera, kot se oblikuje s tiskom, vse bolj vključuje pode-
želsko prebivalstvo, ki s šolskimi postaja reformami bolj in bolj pismeno.
Seveda se je ob tem treba zavedati, da je bilo pisanje časnikov močno poli-
tično pristransko, zastopalo je interese izdajateljev, ki so bili v konkretnem
primeru bodisi glasniki liberalnih idej (tržaška Edinost, goriška Soča)ali pa
so zagovarjali katoliško politično orientacijo (Gorica).
V drugem sklopu, ki je namenjen poglobitvi v družinske razmere, sem
informacije črpal predvsem iz družinske zapuščine, ki je shranjena v Po-
krajinskem arhivu Nova Gorica. Zapuščina v glavnem vključuje obsežne
zbirke korespondenc družinskih članov, šolska spričevala, notarske doku-
mente in dokumente v zvezi s pravdami na sodiščih ter račune, povezane z
vodenjem posesti in pripadajočih objektov (npr. mlatilnice za žito, ki jo je
Emil postavil v bližini Križa). Dokumente zapuščine sem povezal z inter-
vjuji ustne zgodovine, ki jih je Polona Sitar opravila v okviru pričujočega
raziskovalnega projekta, ter informacijami lokalnega kronista, duhovnika
Albina Kjudra, ki je budno spremljal dogajanje v župniji od svojega ustoli-
čenjaleta1924pa dozačetka 60. let,kojebil imenovan za administratorja

405