Page 408 - Tomajci

Miha Zobec

slovenskega dela tržaško-koprske škofije. Kjuder ni beležil le tedanjosti,
temveč je bil pozoren tudi na preteklost fare in vasi, pri čemer se je opiral
na spomin tomajske skupnosti.² Njegove zabeležke so se pri prikazu Čer-
netov izkazale za koristne, čeprav pregled dokumentov zapuščine daje vtis,
da je zamolčal manj prijetne plati družinskih odnosov.

Družbena, gospodarska in politična modernizacija Tomaja
ter širšega kraškega prostora ob koncu 19. in v začetku
20. stoletja: pojav »novih obrazov« na politični sceni
Po porazu proti Italiji in Prusiji ter posledični uvedbi dualizma (1867) je
administrativni aparat cesarske Avstrije postajal vse bolj razvejan in in-
tervencionističen, tako da je vse bolj posegal tudi v življenje na podeželju.
Modernizacija državnega aparata je potekala ob institucionalnih in zako-
nodajnih reformah, ki so omogočale oblikovanje »civilne družbe« in jav-
ne sfere, s tem pa odprle možnost povratnega učinkovanja na državo in
družbo. Reforme so bile izpeljane v duhu liberalizma, ki je s stremljenjem
k oblikovanju laične družbe in ob poudarjanju svobode posameznika po-
stal gonilna ideologija druge polovice 19. stoletja. Ključno vlogo pri uva-
janju reform je imela inteligenca v obliki učiteljev, duhovnikov, uradnikov
in pravnikov, ki je povečini prihajala iz urbanega sveta. Ruralna okolja so
te zamisli sčasoma adaptirala in posvojila, tako da so pripadniki lokalnih
skupnosti nazadnje postali njihovi glasniki (Kladiwa 2020, 81). S širjenjem
volilnega bazena, vse boljšo prometno povezanostjo in z razvojem kapi-
talizma so sprva liberalne zamisli vodile k oblikovanju množične družbe,
dovzetne za politični populizem, ki je močno odmeval tudi na podeželju.
Obenem so se s transformacijo družbe zamajale tradicionalne elite, kar je
bilo mogoče zaznati tudi na Krasu. Na primeru Tomaja si bomo torej ogle-
dali, kako so spremembe v političnem in društvenem življenju ter izobra-
ževalnem sistemu vplivale na postopno sekularizacijo elit in usihanje vloge
tradicionalnih imetnikov moči. Duhovnike so kot modernizatorje podeže-
lja in izvajalce oblasti postopoma (nikoli pa povsem dokončno) izpodrivali
šolniki (Pokludová 2020). Tradicionalne posestniške družine so s politiza-
cijo množic izgubljale dotedanjo veljavo, četudi njihov upad ni bil ne nena-
den ne dokončen.
Šolski sistem je temeljito preobrazbo doživel leta 1869, ko je bil v Avstri-
ji sprejet vsedržavni šolski zakon, s katerim je šola prešla v ekskluzivno
pristojnost države, poučevali so lahko samo učitelji, ki so opravili štirile-

²Glej 14. poglavje.

406