Page 406 - Tomajci
P. 406

Miha Zobec


               od njunih petih otrok, in sicer edini sin Emil Artur, ki je bil tudi sicer pred-
               videnzadediča domačeposesti.Zarazumevanjeusihanjadružinske moči
               je treba upoštevati tudi dejstvo, da družina ni razpolagala z moškimi po-
               tomci, politične funkcije in vodstveni položaji pa so bili v tedanjem patri-
               arhalnem okolju rezervirani za moško populacijo. Več dejavnikov je torej
               pripomoglo k temu, da je veljava družine Černe v poznem 19. in zgodnjem
               20. stoletju začela upadati.
                 V pomembnem izobraževalnem, verskem in kmetijskem kraju – »sredi-
               šču Krasa«, kakor so Tomaj na predvečer prve svetovne vojne označili v
               tržaškem časopisu Edinost (»Ciril-Metodova podružnica v Tomaju« 1913,
               3) –, so se močneje profilirale druge družine. Čas, ko je v vasi začela de-
               lovati dekliška šola (1898), bila postavljena prva gospodinjska šola v (slo-
               venskem) Primorju (1908), v kraju pa je delovalo tako pevsko kot vinarsko
               društvo ter lokalna hranilnica, torej ni več minil v znamenju družine Fa-
               bjanijevih oz. Černjevih. Pri modernizaciji podeželja je imela pomembno
               vlogo država z zakonskimi in institucionalnimi reformami, ki so stremele
               k pospeševanju kmetijstva, tudi preko oblikovanja »civilne družbe« v obli-
               ki različnih kmetijskih in drugih društev ter kreditno-hranilnih zavodov.
               To je bil tudi čas politizacije množic, obdobje, ko je na politično prizorišče
               stopila večina prebivalstva (splošna volilna pravica za moške – sicer samo
               za volitve v državni zbor – je bila v Avstriji uvedena leta 1907), ki dotlej
               ni imela svojega glasu oz. je glasovala po zapletenem zastopniškem, ku-
               rialnem sistemu. Širjenje volilne pravice je imelo pri politizaciji podeželja
               v Cislajtaniji ravno tako pomembno vlogo, kot so jo imela kmetijska dru-
               štva in rastoče nacionalno gibanje (Řepa 2020, 8). Domnevamo lahko, da
               so ob vzponu množične politike ljudje na podeželju svoj glas raje zaupali
               tistim, ki so jim bili bliže – se spoznali na njihove težave, prihajali iz bližnje
               okolice in slojevsko niso preveč odstopali od povprečnega podeželana. Pri-
               padniki družine Černe v takih okoliščinah niso mogli računati na otipljiv
               uspeh, sploh zato, ker so bili tradicionalno bliže katoliškim silam kot te-
               daj v Primorju rastočemu liberalnemu gibanju. Slednje je znalo uspešno
               nagovoriti podeželje, tudi zato, ker je zmoglo navezati stik s tamkajšnjimi
               veljaki. Uveljavljanje nacionalno afirmativnega liberalnega gibanja je bilo
               povezano z vse boljšimi prometnimi zvezami Krasa po izgradnji bohinjske
               proge (1906), ki so pospešile širjenje vplivov modernizacije. Novi časi so
               tudi v Tomaju na vrh naplavili nove osebe. V krogu elite, med imetniki po-
               litične in družbene moči, voditelji vaških društev in župani, se v zgodnjem
               20. stoletju začnejo pojavljati osebe rodbin, ki jih med tradicionalno »to-
               majsko elito« ne zasledimo.


               404
   401   402   403   404   405   406   407   408   409   410   411