Page 406 - Tomajci

Miha Zobec

od njunih petih otrok, in sicer edini sin Emil Artur, ki je bil tudi sicer pred-
videnzadediča domačeposesti.Zarazumevanjeusihanjadružinske moči
je treba upoštevati tudi dejstvo, da družina ni razpolagala z moškimi po-
tomci, politične funkcije in vodstveni položaji pa so bili v tedanjem patri-
arhalnem okolju rezervirani za moško populacijo. Več dejavnikov je torej
pripomoglo k temu, da je veljava družine Černe v poznem 19. in zgodnjem
20. stoletju začela upadati.
V pomembnem izobraževalnem, verskem in kmetijskem kraju – »sredi-
šču Krasa«, kakor so Tomaj na predvečer prve svetovne vojne označili v
tržaškem časopisu Edinost (»Ciril-Metodova podružnica v Tomaju« 1913,
3) –, so se močneje profilirale druge družine. Čas, ko je v vasi začela de-
lovati dekliška šola (1898), bila postavljena prva gospodinjska šola v (slo-
venskem) Primorju (1908), v kraju pa je delovalo tako pevsko kot vinarsko
društvo ter lokalna hranilnica, torej ni več minil v znamenju družine Fa-
bjanijevih oz. Černjevih. Pri modernizaciji podeželja je imela pomembno
vlogo država z zakonskimi in institucionalnimi reformami, ki so stremele
k pospeševanju kmetijstva, tudi preko oblikovanja »civilne družbe« v obli-
ki različnih kmetijskih in drugih društev ter kreditno-hranilnih zavodov.
To je bil tudi čas politizacije množic, obdobje, ko je na politično prizorišče
stopila večina prebivalstva (splošna volilna pravica za moške – sicer samo
za volitve v državni zbor – je bila v Avstriji uvedena leta 1907), ki dotlej
ni imela svojega glasu oz. je glasovala po zapletenem zastopniškem, ku-
rialnem sistemu. Širjenje volilne pravice je imelo pri politizaciji podeželja
v Cislajtaniji ravno tako pomembno vlogo, kot so jo imela kmetijska dru-
štva in rastoče nacionalno gibanje (Řepa 2020, 8). Domnevamo lahko, da
so ob vzponu množične politike ljudje na podeželju svoj glas raje zaupali
tistim, ki so jim bili bliže – se spoznali na njihove težave, prihajali iz bližnje
okolice in slojevsko niso preveč odstopali od povprečnega podeželana. Pri-
padniki družine Černe v takih okoliščinah niso mogli računati na otipljiv
uspeh, sploh zato, ker so bili tradicionalno bliže katoliškim silam kot te-
daj v Primorju rastočemu liberalnemu gibanju. Slednje je znalo uspešno
nagovoriti podeželje, tudi zato, ker je zmoglo navezati stik s tamkajšnjimi
veljaki. Uveljavljanje nacionalno afirmativnega liberalnega gibanja je bilo
povezano z vse boljšimi prometnimi zvezami Krasa po izgradnji bohinjske
proge (1906), ki so pospešile širjenje vplivov modernizacije. Novi časi so
tudi v Tomaju na vrh naplavili nove osebe. V krogu elite, med imetniki po-
litične in družbene moči, voditelji vaških društev in župani, se v zgodnjem
20. stoletju začnejo pojavljati osebe rodbin, ki jih med tradicionalno »to-
majsko elito« ne zasledimo.

404