Page 405 - Tomajci

11

Usihanje tradicionalno mogočnih družin

in »novi obrazi« v tomajski eliti
v poznem 19. in prvi polovici 20. stoletja

Miha Zobec
Univerza na Primorskem
Znanstvenoraziskovalni center
Slovenske akademije znanosti in umetnosti

©2025Miha Zobec
https://doi.org/10.26493/978-961-293-552-8.403-432

Družina Černe je v Tomaju zelo dolgo vzdrževala pomemben status, v času
največjega vzpona pa je njen vpliv segal tudi onkraj meja vasi in župnije. To
ji je uspevalo preko obeh glavnih vej družine, domačije Fabjanijevih ali tiste
Černjevih. Že v 17. stoletju pripadnike družine srečamo med vaškimi župa-
ni,v 19.stoletjupaiznjenihvrst izhaja državni indeželni poslanec Anton
Černe (1813–1891).¹ Z Antonom in njegovim stricem Jakobom Černetom
(1780–1857), tržaškim stolnim kanonikom in ustanoviteljem štipendijske-
ga sklada, je družina dosegla vrhunec svoje moči. Po Antonovi smrti prak-
tično ne zasledimo, da bi pripadniki družine zasedali pomembnejše social-
ne ali politične funkcije: zaman jih iščemo med župani in drugimi politični-
mi funkcionarji, voditelji društev in skrbniki kreditnih zavodov. Še vedno
ostaja pomembna njihova ekonomska moč, ki pa se s sosledjem generacij
in preglavicami v zvezi z delitvijo dediščine vse bolj krha. H krnitvi položaja
družinevpodeželskemokoljujesvoje prispevala še vsevečja diferenciacija
družbe v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju, ki jo je spremljalo postopno
odtujevanje družine od specifično vaškega miljeja. Oddaljevanje od izvor-
nega okolja sicer srečamo že v času Antona Černeta, ki je velik del življenja
prebil na Dunaju in v Gorici, od njegovih štirih hčera pa sta na podeželju
ostali le dve. Pri družini Antonove hčere Amalije (1841–1929), ki z možem
Francem iz sorodne družine Černjevih prevzame posest, pa je izstop iz po-
deželskega okolja še očitnejši. Za ruralno pot se je namreč odločil le eden

¹Glej 10. poglavje.

Panjek, A., ur. 2025. Tomajci: slovenska zgodovina v malem (16.–20. stoletje).
Založba Univerze na Primorskem.