Page 371 - Tomajci

Dolgoživa elitna družina

sta že znani Andrej in njegov brat Tomaž. Lahko ju štejemo za začetnika
dveh vzporednih vej družine Černe.
Andrej je imel po poroki s Katarino prvega registriranega zakonitega
otroka leta 1700, zadnjega pa leta 1723 (šak, žt, mkk 3 in 4). Leta 1715,
ob rojstvu Marije, je bila deklica vpisana kot hči Andreae Zerne decani To-
maiensis, torej »župana v Tomaju Andreja Černeta«, takrat starega 42 let
(šak, žt, mkk 4, 92). Očitno mu mladostni grehi in kvarjenje družinske
harmonije niso preprečili, da bi dosegel položaj župana, kot je pred njim bil
njegov oče. Tomaž je bil edini drugi Černe iz te generacije, ki je imel otroke,
in je bil prav tako Markov sin, ki smo ga leta 1700 spoznali kot tomajskega
župana mladih. Njegovi otroci so se rodili med letoma 1703 in 1725 (šak,
mkk 3 in mkk 4). Tretji in najstarejši Markov sin, ki je dosegel odraslost
in se poročil z Ano, to je Štefan, ki je sprožil proces proti bratu Andreju, pa
ni imel otrok. Njegovo zagrenjenost zaradi Andreja je zato poleg bratovega
ravnanja mogoče razložiti tudi z dejstvom, da Štefan ni mogel biti tisti, ki
bi nadaljeval rod Černetov.
Po Andreju, ki se kot župan omenja leta 1715, je bil na položaju župana
v Tomaju na vrsti njegov mlajši brat Tomaž, o čemer obstaja več omemb v
obdobju 1723–1739 (ast, atta, 202.1, 29, 36, 41, 42), čeprav ni jasno, če je
vsa ta leta na položaju ostal brez prekinitve.
V času svojega mandata se je Tomaž soočil s problemom sodnega procesa
proti tomajski fantovščini, v kakršnega je bil sam vpleten leta 1700, le da
v obrnjenih vlogah, saj je bil tedaj župan mladih, tokrat pa pravi župan. In
tako kotjeimelnjegovoče Marko, županleta1700, opravka z dvema sino-
voma med voditelji fantovščine, se je Tomaž soočil z dejstvom, da je bil leta
1726 za župana mladih imenovan njegov nečak Ivan Černe, Andrejev sin.
Leta 1727 je nekaj lokalnih mladeničev preganjalo dva fanta iz bližnje vasi
Dobravlje, ki sta šla pozno zvečer skozi Tomaj. Obmetali so ju kamenjem
in pretepli. Prvemu – sinu župana iz Dobravelj in obljubljenemu ženinu
enega od tomajskih deklet – je uspelo priti domov, čeprav z okrvavljeno
glavo in s poškodovanim klobukom ter pentljo na njem, saj so ga s kamni
zadeli v glavo, drugi pa je obležal, zbrcan in »poteptan«, in noč preživel na
prostem, dokler ni naslednjega jutra s težavo prispel v svojo vas. Slednji
je vložil pritožbo in tomajski župan Tomaž Černe se je moral pojaviti na
sodišču ter navesti odgovorne, a je navedel le enega, ki pa ni bil njegov ne-
čak Ivan. Nekaj dni pozneje so na grad v Devin poklicali nekaj »fantov«, ki
so bili po navadi odgovorni za »predrznosti«, storjene zlasti ponoči in med
katerimi je bil tudi Ivan Černe. Župan Tomaž jih ni spremljal. Med potjo
v Devin je Ivan Černe izrazil željo, da bi se poročil, zato da bi se »izognil

369