Page 376 - Tomajci

Aleksander Panjek in Miha Zobec

ter tudi pravico do zakola in prodaje mesa skupaj s svojim bratrancem iz
drugega kolena Francem; vsak od njiju je bil pri prodaji udeležen do polo-
vice. Ta je tožil Markovega sina, ker je s prodajo vina in z zakolom živine
presegel očetov polovični delež (ast, atta, 197.1, 13). Družina se je to-
rej angažirala na različnih frontah, ki so ji zagotavljale denarne prilive in
prevladujoč položaj v lokalni družbi, hkrati pa so se njeni člani posluževa-
li tožb znotraj družine za zavarovanje lastnih finančnih in premoženjskih
interesov.
Številčno povečanje širše družine v sedmi generaciji, ki je v Tomaju do-
segla kar sedem Černetov z njihovimi družinami in otroki, je prinesla spre-
membo v poročnih vzorcih njihovih sinov in hčera v naslednji (osmi) gene-
raciji. Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja so se pojavile številne po-
roke med moškimi in ženskimi člani različnih vej Černetovih, kar se dotlej
v dve stoletji dolgi družinski zgodovini še ni pripetilo. Med letoma 1794 in
1815 so se npr. štiri od desetih porok ženinov Černetov sklenile z nevesto
Černe (šak, žt, mkp 4). Zdi se upravičeno domnevati, da je te odločitve o
poroki spodbudila skrb glede drobljenja zemljiškega premoženja, tako za-
radi naraščajočega števila dedičev kot novega dednega prava, ki je bilo v Av-
striji uvedeno proti koncu 18. stoletja. To je temeljilo na načelih rimskega
prava in je predpisovalo, da imajo vsi otroci, tako moški kot ženske, pravico
do enakih deležev pri dedovanju, če ni bilo pisne oporoke pokojnika, ki bi
določala delitev med dediči (Kambič 2007). V času prehoda in prilagajanja
novemu sistemu, ki se je močno razlikoval od prejšnjega, v katerem so bili
moški dediči načeloma enakopravni, ženske pa so prejemale doto (kme-
tijo so dedovale le, če ni bilo moških dedičev) (Panjek 2021)), se je takrat
vsaj del rodbine Černe očitno odločil za omejevanje drobitve premoženja
s križnimi porokami. Z osmo generacijo vstopamo v čas in dogodke, ki so
večinoma že zabeleženi v lokalnih kronikah. Držali se jih bomo in rekon-
strukcijo družinske zgodovine zožili na tisti del, ki je najpomembnejši za
tu obravnavano temo. Osredotočili se bomo na moške predstavnike, ki so
še naprej živeli v Tomaju. Tomajski župnik, kronist in ljubiteljski zgodovi-
nar Albin Kjuder namreč omenja tudi druge člane družine, ki so se poročili
drugje in rodili otroke, ki so se ukvarjali z intelektualnimi poklici (žat,
ak, t, 3, 891).⁵ Toda že v tej generaciji so iz družine Černe začele izhajati
osebnosti, ki so si ustvarile kariero zunaj okvira vasi in ozemlja devinske-
ga gospostva. Večinoma so pripadali družinski veji, ki je bila v vasi znana
pod imenom Fabjanijevi in je izhajala iz Antona, Tomaževega sina, katere-

⁵Več o Kjudru v 14. poglavju.

374