Page 369 - Tomajci

Dolgoživa elitna družina

Pripadniki naslednje, četrte generacije se v tomajskih matičnih knjigah
krstov pojavljajo kot očetje med letoma 1660 in 1681. To so Marko (sin Iva-
na iz Dutovelj) in Gašper (ni omenjen pri krstu, verjetno Anžetov sin) v
Tomaju ter Tomaž (Nikolajev sin), ki je najprej registriran kot živeč v Uto-
vljah, nato v Tomaju in ob rojstvu zadnjega otroka v Dobravljah. Ker je
ime njegove žene ostalo enako, je verjetno, da se je selil med družinskimi
posestmi ali pa je prišlo do napak pri vpisih. To je prva generacija moških
predstavnikov rodbine Černe, za katero imamo popolne podatke o rojstvih
njihovih otrok (razen vrzeli v vpisih v letih 1661–1662) (šak, žt, mkk 2
in 3).

Drugo stoletje: kmečka dinastija županov
Peta generacija moških predstavnikov rodbine Černe se je začela razmno-
ževati leta 1696, resda z incidentom, saj je imel Andrej Černe (rojen leta
1673 v Tomaju, Markov sin) nezakonskega otroka z žensko iz ene najsta-
rejših družin na vasi, Marino Rože, hčerko preminulega Pavla. Deklico so
krstili kot Marino, tako kot njeno mater. Andrejev oče Marko je v tistem
času zasedal položaj župana v Tomaju, kar pomeni, da se je družina Černe
najkasneje do takrat nedvomno uvrstila med vaško elito. To je namreč pr-
vi primer, da je bil Černe župan v Tomaju, vsaj glede na dokumentacijo, ki
smo jo uspeli raziskati. Za županovega sina bi se torej težko našel nepri-
mernejši trenutek, da bi se znašel v položaju izvenzakonskega očeta. Lik
in življenje Andreja sta še posebej pomembna za našo temo, saj omogo-
čata vpogled v vrednote vaške skupnosti in vpliv, ki so ga imela določena
ravnanja na karieroosebe,kije pripadala vaškieliti.Zatobomo Andreju
Černetu namenili nekaj več pozornosti, ne da bi se – zaradi zasledovanja
jedrnatosti – spuščali v pretirane podrobnosti.
Marina Rože se je še noseča pritožila na devinsko sodišče, da bi pridobi-
la preživnino od otrokovega očeta, in dosegla sodbo, po kateri ji je moral
Andrej Černe dajati »toliko žita, stročnic, zelenjavnih juh, zabel« in drugih
stvari v skupni vrednosti 15 goldinarjev. V primeru, da tega ne bi upošte-
val, je bila določena denarna kazen v višini 20 mark. Andrej je tudi obljubil,
da bo na lastne stroške našel »dojiljo, ki bo dojila omenjeno deklico, dokler
ne bo v boljšem stanju, nato pa jo bo poslal v kak špital«. Ker hrana, ki jo
je dajal, ni ustrezala določeni vrednosti, so ga po rojstvu otroka v začetku
leta 1696 poklicali na grad, kjer so ga pridržali in obsodili na plačilo globe
20 mark. Odgovornost za plačilo kazni je prevzel njegov oče, župan Marko
(ast, atta, 202.1, 15).
Istega leta, 1696, je Andreja prijavil tudi njegov starejši brat Štefan, ker

367