Page 374 - Tomajci

Aleksander Panjek in Miha Zobec

tej zadevi. Tokrat je sodba odredila zaplembo zemljišč ustrezne vrednosti.
Poleg same dote so se še naprej nabirale obresti od dolga in sodni stroški
izgubljenih sodnih postopkov. Naposled je januarja 1755 sodišče odobrilo
zaplembo premoženja Ivana Černeta v korist sestre Urše. Zaradi neplačane
dote, zamudnih obresti in sodnih stroškov so se zneski povzpeli v višave.
Njegova sestra in njen mož sta se dogovorila za kompromisno rešitev v vi-
šini 1.500 lir, ki je predvidevala, da mora vsak od obeh bratov plačati polo-
vico zneska v treh letnih obrokih. Ker pozneje nista izpolnila svojih zavez,
je sodišče leta 1757 izvršilo zaplembo v korist sestre Urše, in sicer v obli-
ki zelo kakovostne njive v velikosti 0,3 ha z 224 drevesi in s trtami v neto
vrednosti 913 lir. Med letom 1756 in začetkom leta 1759 je bila izrečena še
ena zaplemba »v korist Magdalene, vdove pokojnega Martina Zlobca, pro-
ti Ivanu Černetu«, ki je obsegala šest »kosov« njiv (skupaj 0,45 ha) in štiri
travnike (skupaj 0,82 ha) v skupni neto vrednosti 1.035 lir. Po januarju 1759
je zbirka dokumentacije o nepremičninskih poslih prekinjena.
Ivanov primer razblinja vsako možno predstavo o preprostosti upravlja-
nja kmetije. Če si bil Ivan Černe, si moral znati voditi precej zapletene ra-
čune in biti dejaven na več področjih hkrati, ne glede na to, da se je večina
njegovih omenjenih finančnih podvigov končala neuspešno. Žal ni podat-
kov o tem, v kakšen namen je Ivan Černe uporabil izposojeni denar. Za-
gotovo ni najemal posojil za preživetje, saj bi za to zadostovali bistveno
manjši zneski. Če bi bil v hudi stiski, tudi ne bi posojal denarja in kupo-
val kreditov. Nasprotno, jasno je, da se je vsaj delno ukvarjal s posojilnimi
in z nepremičninskimi posli. Poleg tega njegov primer razkriva, da je bilo
za premožnega kmeta pomembno, da ohranja in plemeniti svojo zemljiško
posest, in v tem smislu nam primer nekaj pove tudi o vrednotah v takratni
kmečki družbi. Po drugi strani pa njegove izgube niso bile toliko posledi-
ca poslovne nesposobnosti kot precenjene sposobnosti obvladovanja za-
mudnih likvidnostnih zahtev na več frontah hkrati ali tega, da se njegovi
načrtovani posli preprosto niso obnesli. Morda pa se je preveč zanašal na
svoje dobro ime in družbeni položaj župana. Ko je odložil župansko obleko,
je postal lahka tarča upnikov. Toda skupna izguba 141 lir, kolikor je znašal
neto primanjkljaj Ivana Černeta, če izvzamemo njegove težave z dotami,
ni mogla biti usodna ali resno zamajati ekonomske osnove dobro situira-
nega kmeta, kar je kot član županske družine v Tomaju zagotovo bil. Žal
ne moremo ugotoviti, kolikšen delež so predstavljala izgubljena zemljišča
v primerjavi z velikostjo kmetije Ivana Černeta sredi 18. stoletja, saj tega
podatka preprosto nimamo.
V naslednji (sedmi) generaciji je družina Černe doživela nekakšno demo-

372