Page 370 - Tomajci
P. 370

Aleksander Panjek in Miha Zobec


               ga je po romanju pretepel. Med prerekanjem, ki ga je začel Andrej, ga je
               Štefan obtožil, da »uničuje Hišo in vedno dela škodo kot tihotapski tat«.
               Takrat mu je Andrej prismodil dva udarca s palico in med njima je izbruhnil
               pretep. V sodnem postopku so priče izjavile, da je Andrej s še dvema mla-
               deničema na romanju na Sveto goro pri Gorici povzročil velik »škandal«,
               ker »so bili vsi skupaj zaprti v sobi s tremi kurbami« in ker je zapravljal de-
               nar za »hrup z godci vso noč, da so se vsi čudili, da so take stvari zamenjali
               za pobožnost, zaradi katere so prišli«. Med pričanjem na sodišču je Štefan
               brata Andreja dodatno obtožil, da mu je večkrat ukradel določene količi-
               ne rži in denarja, tudi iz zaprtih skrinj, saj »nobena ključavnica se mu ne
               more upreti, ker vse odpre, [...] in vendar, če ne bo poskrbela Pravica, on
               sam nikoli ne bo dal miru v Hiši«. Ravno v tem uvidimo razlog za Štefa-
               novo tožbo, in sicer zaradi Andrejevega vedenja in konfliktne osebnosti, ki
               je po njegovem mnenju škodovala družinskemu ugledu in premoženju. V
               tem postopku je bil leta 1698 Andrej obsojen na denarno kazen 100 mark
               in na enomesečni zapor v grajskem stolpu. Ob objavi sodbe se je njegov oče
               Marko Černe, župan v Tomaju, ponovno razglasil za »poroka in glavnega
               plačnika« kazni vročekrvnega sina (ast, atta, 202.1, 17).
                 Pričakovali bi, da se je po tej izkušnji umiril, toda leta 1700 se Andrej
               Černe v dokumentih devinskega sodišča ponovno pojavi kot eden izmed
               najživahnejših udeležencev obrednega kaznovanja župnikovega kuharja in
               služabnika, poročenega moškega, ter vaškega dekleta zaradi nezakonske
               nosečnosti, ki jo je povzročila njuna afera. Kaznovanje je vodila vaška fan-
               tovščina, ker pa je pri obredih sodelovala večina vasi, ni prišlo do resnej-
               šega prestopa meja dovoljenega s strani fantov, če odmislimo, da so po-
               stopali na podlagi govoric in ne dokazane krivde. Celo župan Marko Černe
               se je strinjal s tem, da se žito in vino, ki so ju fantje zaplenili kršiteljema
               javnemorale, hranivobčinski kleti. Zanimivo je,dasejevodja vaškefanto-
               vščine imenoval »župan mladih« in da je to funkcijo opravljal najmlajši sin
               odraslega župana, to je Tomaž Černe, ki je bil Andrejev brat (ast, atta,
               202, 19).³
                 V tem času se je zaključil proces koncentracije bivališča in interesov dru-
               žine v vasi Tomaj, ki je bil razviden že tekom druge polovice 17. stoletja.
               Hkrati iz zapisov izgineta dve od treh vzporednih družinskih vej, tako da
               so bili vsi člani družine Černe od leta 1700 dalje potomci Marka, (verjetno)
               prvega župana vTomaju, ki je kottak omenjenvdokumentih iz let1696in
               1700. V peti generaciji imamo le dva očeta Černeta, ki sta imela otroke, to


              ³ Za več o tem glej 6. poglavje.


               368
   365   366   367   368   369   370   371   372   373   374   375