Page 367 - Tomajci

Dolgoživa elitna družina

deva je bila resna, saj je bila največjemu agitatorju med temi možmi, Juriju
Škapinu, izrečena smrtna kazen, zatem sicer omiljena na denarno kazen
stotih dukatov, medtem ko so bili Just Černe, njegovi tovariši in sam žu-
pan kaznovani s po 25 dukati (ast, atta, 208.1, 13).
V istem obdobju, torej v prvih dveh desetletjih 17. stoletja, je bil Just
Černe precej dejaven na zemljiškem trgu. Čeprav nismo našli podatkov o
konsistentnosti zemljiškega premoženja družine, o tem priča več sodnih
postopkov v zvezi z nepremičninami, ki sobilisproženivletih 1619–1622
(ast, atta, 196.1.1, 6, 34, 47, 93, 108, 177, 191, 199, 200, 207). Med temi
sta bili hiša in, kar je za tukajšnjo temo najzanimiveje, polovična kmetija
v Tomaju, ki ju je Just Černe kupil leta 1613. Na sojenju je predložil nakna-
dno registracijo v obliki prepisa notarskega zapisa iz leta 1618, vendar je
vdova tedanjega prodajalca, ki se je bila medtem ponovno poročila, podvo-
mila o njegovi pristnosti in zahtevala povrnitev premoženja (ast, atta,
195.1.1, 1; ast, atta, 196.1.1, 6, 134 in 154). Just Černe je plačal 87 dukatov
za polovico kmetije in36zahišo, karpredstavljalo precejšen izdatek, saj
je 123 dukatov ustrezalo vrednosti približno 40 hektolitrov pšenice. Serija
sodnih spisov je sicer prekinjena, še preden so se zaključili sodni postopki
Černetov v zvezi z nepremičninami. Iz enega teh spisov pa izvemo, da se
je Justov brat Andrej preselil iz Tomaja in se naselil v bližnji vasi Dobravlje
terdajeimelJustsinaIvana,kijebil leta 1619 dovolj star, dajenasodnih
obravnavah zastopal svojega očeta.
Matične knjige krščenih župnije Tomaj razkrivajo, da je bil položaj župni-
ka med plemiškimi in mestnimi elitnimi družinami iz bližnjih mest Trsta
ter Gorice precej zaželen. Iz takšnih družin je v 17. stoletju izhajalo več žu-
pnikov in celo njihovih sodelavcev (cooperatore). Poleg tega je bilo povsem
običajno, da so te cerkvene može ob selitvi v Tomaj spremljali sorodniki,
npr. sestre ali nečaki, ki so nato pogosto nastopali kot krstni botri ali bo-
tre in se v nekaterih primerih naselili v eni od vasi v župniji. S tega vidika
je pojav družine Černe v Tomaju po imenovanju za župnika primer običaj-
nega vzorca v tistem času. Nekoliko presenetljivo je dejstvo, da je župnik
Baptista Černe s seboj pripeljal (vsaj) dva sinova, saj je deloval v katoliški
župniji. Možno razlago lahko iščemo v nemirih luteranske reformacije na
tem območju v 16. stoletju, ki ji je bil Černe morda naklonjen. Druga hipo-
teza je, da se je za duhovniški stan odločil pozneje v življenju. Ob upošteva-
nju pravkar navedenega vzorca plemiškega in urbanega izvora različnih to-
majskih župnikov v tej dobi je mogoče postaviti hipotezo, da je bil Baptista
Černeimenovanzatomajskegažupnika kotčlan tržaške plemiške družine
Černe, ki se med člani mestnega sveta omenja od 14. stoletja dalje (Kandler

365