Page 365 - Tomajci

Dolgoživa elitna družina

navzdol, ko so pripadniki elite želeli izkazati dobrodelnost do revnih. Med-
tem ko družbene horizontalne vezi niso bile izključene, je bila izbira botrov
izmed sorodnikov »nekako marginalna«. Proti koncu 18., predvsem pa v 19.
stoletju postaneta opazna procesa »familializacije«, ki označuje naraščajo-
čo izbiro krstnih botrov v okviru sorodstva, in socialne »horizontalizacije«,
kar pomeni izbiro botrov med pripadniki istega sloja, v katerega so sodili
tudi otrokovi starši. Na ta način je krstno botrstvo vse manj vzpostavljalo
vertikalno kohezijo in je vse bolj postajalo sredstvo za krepitev horizon-
talnih »notranjih solidarnosti na vsaki ravni družbene strukture« (Alfani
in Gourdon 2012, 1, 14, 20–24, 29–33). Naš poskus uporabe krstnega bo-
trstva kot kazalnika ugleda in konsenza, ki ju je uživala elitna družina v
domači vaški skupnosti, nam bo torej hkrati omogočil preveriti, ali je spre-
membopomenakrstnegabotrstvamogočezaznati tudi v slovenski pode-
želski družbi med 17. in začetkom 20. stoletja, pa čeprav na primeru le ene
družine.
Razprava se osredotoča na družino, katere pripadniki so bili vsaj od kon-
ca 17. stoletja večkrat župani v vasi Tomaj. V gospostvu Devin, kamor je
sodil Tomaj, so bili župani praviloma predstavniki skupine več vasi, vsaka
vas pa je imela svojega podžupana.¹ V 18. stoletju, kar po vsej verjetnosti
velja tudi zaprejšnja inpoznejša stoletja, so bili župani vtem gospostvu
pripadniki kmečke elite. V raznih vaseh so položaj župana skozi generacije
pogosto zasedali posamezniki iz ozkega kroga ene in iste družine ter njiho-
vi sorodniki. Svojo vodilno vlogo so utemeljevali na obsežnem premoženju,
ki sogavzdrževali tudi z znatnimi dohodki iz opravljanjažupanskefunkcije
in s poseganjem po donosnih nepremičninskih ter drugih poslih, kar jim je
omogočal njihov nadpovprečen gmotni položaj (Panjek 2023). Ekonomski
moči je treba dodati še družbeno. Župani so delovali kot vez med kmečko
družbo in gospoščinsko upravo, saj so morali poleg zastopanja skupnosti v
okviru svoje funkcije opravljati tudi dolžnosti in izvajati naloge, ki so jim
jih nalagali zemljiški gospod in njegovi uradniki.
Raziskava temelji na župnijskih matičnih knjigah, sodnih spisih gospo-
stva in družinskem arhivu. Razdeljena je na dva dela. V prvem, ki obse-
ga tri razdelke, rekonstruirava zgodovino družine Černe v vasi Tomaj sko-
zi tri stoletja, s poudarkom na gospodarskem, moralno-etičnem ter lokal-
nem in širšem političnem delovanju njenih predstavnikov. To družino sva
za študijo primera izbrala, ker so njeni predstavniki skozi stoletja zasedali

¹ Taka jebilaureditev v 18.stoletju, sicerpasejeskozi časspreminjala;vstarejšemobdobju
je bil Tomaj sam svoja župa, nato je postal glavna vas župe, sestavljene iz več vasi.

363