Page 352 - Tomajci

Aleksandra Tobiasz

v bodočnost (Kosovel 2012, 16, 29). Kosovel je premaknil poudarke iz pre-
teklosti v sedanji in v prihodnost usmerjeni trenutek.
Namesto da bi zgodovinski časovni red dojemal kot zaprt v krogu, to-
rej v smislu vseobsegajoče usode, ki bi človeku odrekla vsakršno delovanje
in možnost spremembe ter posledično tudi prevzemanje odgovornosti za
lastno dejanje, je pesnik poudaril nenehno spremenljivost zgodovine in po-
sameznikovo ustvarjalnost. Kot je zapisal (Kosovel 2012,62), »zgodovina ni
ponavljanje, ampak ustvarjanje. To je edino stališče, ki ga smemo zavzeti do
zgodovine. Zato ne sme biti naš vzor v preteklosti, ampak v živi sedanjosti,
ki jo čutimo v sebi.« Če lahko ponavljanje preteklih oblik življenja odmeva
z absurdom, je Kosovel v odgovor na to zgodovini pripisal metafizično raz-
sežnost in jo zasidral v kozmosu. »Vsak prevrat je odsev kozmične volje«
(Kosovel 2012, 69; 1977a, 752). To mu je tudi omogočilo poudariti dejavno,
v prihodnost usmerjeno vlogo človeka. »Kakor ni v poteh zvezd eden in isti
ampak se elipse izpreminjajo in premikajo tako zgodovina. Vedno nova je
in v borbi večno izpreminjanje« (Kosovel 2019b, 88).
Kosovelovo dojemanje zgodovinskega dogajanja ima nekatere skupne
značilnosti z Nietzschejevim.³⁶ Pesnik se je na filozofa skliceval v številnih
esejih in pismih, pri čemer se zdi, da ga je predvsem navdihovala njegova
misel, »da je poznavanje preteklosti v vseh časih zaželeno samo v službi
prihodnosti in sedanjosti, ne pa za slabitev sedanjosti, ne za izkoreninje-
nje življenjsko močne prihodnosti« (Nietzsche 2007, 84). Z zgodovino se
je vedno treba ukvarjati v službi življenja (str. 66–67). Oba bi se strinjala,
da bi bilo v namen prihodnosti priporočljivo odpraviti breme preteklosti
in druge omejitve sedanjosti – »tradicijo in ›zmernost‹, ki je oboje sicer za
zgodovinarja, toda ne za človeka, ki živi v sedanjem in v polprihodnjem
času«(Kosovel2006,135). KosovelbizagovarjalNietzschejevo »kritično vr-
sto opazovanja preteklosti« (Nietzsche 2007, 82), ki je usmerjena k priho-
dnosti. Posledično bodočnost pomeni »borbo v zgodovini« (Kosovel 2019b,
227), njeno presojo, obsodbo in dekonstrukcijo v imenu sedanjega življe-
nja.³⁷ Kot je poudaril v dnevniških zapiskih, kar bi lahko tudi služilo kot
življenjsko geslo njegovi generaciji, mladim (Kosovel 1977a, 701): »Mladina

³⁶ Več o Kosovelovi interpretaciji Nietzscheja glej v Kos (2005, 83, 86–87). Kosovel reinterpre-
tira »voljo do moči« in nihilizem. Pesnik »tako voljo kot moč humanizira« (Kos 2005, 83).
³⁷ »[S]amo tisti, kateremu sedanja nuja stiska prsi in ki hoče za vsako ceno odvreči breme,
ima potrebo po kritični, to se pravi presojajoči in obsojajoči zgodovini« (Nietzsche 2007,
76); človek, ki kritično opazuje zgodovino, »mora imeti moč, in jo od časa do časa uporabiti,
da razbije in razkroji določeno preteklost, da bi mogel živeti: to doseže s tem, da jo privede
pred sodišče, jo boleče inkvirira in končno obsodi« (str. 82).

350