Page 349 - Tomajci

Srečko Kosovel in Tomaj

spektivo je delil tudi Kosovel, ki je v navezavi na Rabindranatha Tagoreja
in Henrija Bergsona pisal o kozmični, metafizični razsežnosti prostora na
splošno in vseh stvari (Kosovel 2019b, 62, 326), njihovem bistvenem »koz-
mičnem življenju« (Kosovel 2022, 49). To kozmično perspektivo je opredelil
kot mistično izkušnjo racionalno nerazumljive in neizmerljive časovnosti
ter prostora, »tvoreči večnost dogajanja, duhovno telesnega izpreminja-
nja, valovanja svetovne zgodovine rudnin, rastlin, živali, ljudi« (Kosovel
2019b, 62; 2020, 198).³¹ Kozmična razsežnost presega razumsko dojemanje
časa in prostora, oglasi pa se v doživljajih posameznika.³²
Niti časovnosti ne smemo zreducirati zgolj na kronologijo niti prostora
na neke konkretne koordinate. Mejni položaj vključuje vse smeri. Kosovel
(2020, 87; 2019a, 494) je v enem od svojih zapiskov poudaril, da je »človek
izstreljen v vsemirje kakor torpedo iz aeroplana in pognal je rast pod vi-
šnjevim baldahinom ki ga nosijo štirje stebri, sever, jug, vzhod in zahod.
Ti ognjenistebriso samo štiri smeričloveškega življenja. Človek je v zra-
koplovu in kliče skozi štiri okna, na sever, jug, vzhod in zapad obžarjeno.«
Obmejno bitje na obrobju širi posameznikovo perspektivo, ki lahko posle-
dično vključuje vse štiri smeri, tako da se omejeni mikrokozmos spremeni
vvseobsegajoči planet.
Domišljeno preseganje meja in preoblikovanje življenjskega sveta z raz-
širitvijo njegovih koordinat pa ne more odpraviti dejanskih meja na geopo-
litičnih zemljevidih. Po veliki vojni je moral Kosovel zaradi nove razmejitve
zapustiti Primorje, kar ga je zaznamovalo z izkušnjo izgnanstva. Kot ugo-
tavlja Košuta (2005, 31), je sledil poti drugih primorskih slovenskih pisate-
ljev (kot npr. Igu Grudnu, Alojziju Remcu), ki so bili po prvi svetovni vojni
zaradi premikov meja prisiljeni zapustiti svoje domove. Kljub vsemu pa se
je Kosovel pogosto vračal domov, v Tomaj, kjer je živela njegova družina.
Tako je nenehno izmenjaval perspektivi, eno, ki je pripadala (slovenski) ve-
čini v Ljubljani, in drugo, ki je pripadala zatirani manjšini na Primorskem.
Kako sta medvojni geopolitični položaj Slovencev v Julijski krajini in Ko-
sovelovo obmejno eksistencialno nihanje med obema državama oblikovala
njegovo dojemanje zgodovinskega procesa ter samorazumevanje? Kako se
je soočil s trenutkom, ko »nobena doba še ni bila tako velika po svojih vpra-

³¹ »Približajte se metafizični naravi predmeta! Kažite njegov kozmični pomen«(Kosovel
2019b, 61; 2020, 197); »Iz dalje čujem simfonijo, trizvok se oglaša na njej trizvok v harmoniji,
ena kozmična duša je, ki se izraža v teh nijansah, v teh zvočnih barvah. Ena kozmična duša
je sredi tisočev« (Kosovel 2019b, 75; 2020, 200).
³² »Kozmična perspektiva našega vsakdanjega življenja. [...] Jaz sem centrum svojega živega
kozmosa, ki vibrira v duši in ga spoznavamo v doživljajih« (Kosovel 1977a, 697).

347