Page 349 - Tomajci
P. 349

Srečko Kosovel in Tomaj


             spektivo je delil tudi Kosovel, ki je v navezavi na Rabindranatha Tagoreja
             in Henrija Bergsona pisal o kozmični, metafizični razsežnosti prostora na
             splošno in vseh stvari (Kosovel 2019b, 62, 326), njihovem bistvenem »koz-
             mičnem življenju« (Kosovel 2022, 49). To kozmično perspektivo je opredelil
             kot mistično izkušnjo racionalno nerazumljive in neizmerljive časovnosti
             ter prostora, »tvoreči večnost dogajanja, duhovno telesnega izpreminja-
             nja, valovanja svetovne zgodovine rudnin, rastlin, živali, ljudi« (Kosovel
             2019b, 62; 2020, 198).³¹ Kozmična razsežnost presega razumsko dojemanje
             časa in prostora, oglasi pa se v doživljajih posameznika.³²
               Niti časovnosti ne smemo zreducirati zgolj na kronologijo niti prostora
             na neke konkretne koordinate. Mejni položaj vključuje vse smeri. Kosovel
             (2020, 87; 2019a, 494) je v enem od svojih zapiskov poudaril, da je »človek
             izstreljen v vsemirje kakor torpedo iz aeroplana in pognal je rast pod vi-
             šnjevim baldahinom ki ga nosijo štirje stebri, sever, jug, vzhod in zahod.
             Ti ognjenistebriso samo štiri smeričloveškega življenja. Človek je v zra-
             koplovu in kliče skozi štiri okna, na sever, jug, vzhod in zapad obžarjeno.«
             Obmejno bitje na obrobju širi posameznikovo perspektivo, ki lahko posle-
             dično vključuje vse štiri smeri, tako da se omejeni mikrokozmos spremeni
             vvseobsegajoči planet.
               Domišljeno preseganje meja in preoblikovanje življenjskega sveta z raz-
             širitvijo njegovih koordinat pa ne more odpraviti dejanskih meja na geopo-
             litičnih zemljevidih. Po veliki vojni je moral Kosovel zaradi nove razmejitve
             zapustiti Primorje, kar ga je zaznamovalo z izkušnjo izgnanstva. Kot ugo-
             tavlja Košuta (2005, 31), je sledil poti drugih primorskih slovenskih pisate-
             ljev (kot npr. Igu Grudnu, Alojziju Remcu), ki so bili po prvi svetovni vojni
             zaradi premikov meja prisiljeni zapustiti svoje domove. Kljub vsemu pa se
             je Kosovel pogosto vračal domov, v Tomaj, kjer je živela njegova družina.
             Tako je nenehno izmenjaval perspektivi, eno, ki je pripadala (slovenski) ve-
             čini v Ljubljani, in drugo, ki je pripadala zatirani manjšini na Primorskem.
             Kako sta medvojni geopolitični položaj Slovencev v Julijski krajini in Ko-
             sovelovo obmejno eksistencialno nihanje med obema državama oblikovala
             njegovo dojemanje zgodovinskega procesa ter samorazumevanje? Kako se
             je soočil s trenutkom, ko »nobena doba še ni bila tako velika po svojih vpra-

           ³¹ »Približajte se metafizični naravi predmeta! Kažite njegov kozmični pomen«(Kosovel
             2019b, 61; 2020, 197); »Iz dalje čujem simfonijo, trizvok se oglaša na njej trizvok v harmoniji,
             ena kozmična duša je, ki se izraža v teh nijansah, v teh zvočnih barvah. Ena kozmična duša
             je sredi tisočev« (Kosovel 2019b, 75; 2020, 200).
           ³² »Kozmična perspektiva našega vsakdanjega življenja. [...] Jaz sem centrum svojega živega
             kozmosa, ki vibrira v duši in ga spoznavamo v doživljajih« (Kosovel 1977a, 697).


                                                                            347
   344   345   346   347   348   349   350   351   352   353   354