Page 350 - Tomajci

Aleksandra Tobiasz

šanjih in tako bedna po svojih odgovorih« (Kosovel 2012, 24; Kosovel 1977a,
735)?
Medvojni položaj Slovencev je zaznamoval občutek utesnjenosti zaradi
meja, ki so se jim približevale z vseh strani. Po tisočletju življenja »v var-
nem zatišju stare mačehe Avstrije,« tako Kosovelov sodobnik, tržaški slo-
venski pisatelj Vladimir Bartol (1993, 307–308), so bili Slovenci nenadoma
»čez noč postavljeni na zrak« in izpostavljeni močnejšim sosedom, »na za-
hodu grabežljivim Italijanom«, ki so z rapalsko pogodbo prevzeli nadzor
nad slovenskim Primorjem in približno tretjino vsega slovenskega prebi-
valstva, ter Avstrijcem na severu, ki so po plebiscitu zasedli Koroško. Le
južnamejajebila zaradibližine Hrvatovin Srbov bolj oddaljenaodslo-
venskih dežel. Po besedah Bartola (1958, ii), ki se je bil tako kot Kosovel
po veliki vojni prisiljen izseliti v Ljubljano, je negotov položaj Slovencev
povzročila obkolitev s strani tujih sil – nacisti so grozili s severa, fašisti z
zahoda in Sovjeti z vzhoda. Kot je trdil Bartol (1993, 307–308), so se Slo-
venci v tem kontekstu, ko so po tisoč letih (z izjemo reformacije) varnega
življenja v okviru Avstrije nenadoma »prišli v neposreden in enakopraven
dotik s svetom zunaj [...], s sosednimi in drugimi narodi«, zavedali, da je
treba »prevzeti del odgovornosti za usodne odločitve«.
Košuta je zanimivo opozoril na možen skupen generacijski odziv na to
situacijo nenadne izpostavljenosti grožnji in občutka zaprtosti, ki je pove-
zana s slovensko zemljepisno in geopolitično vmesnostjo. Ta odziv naj bi
temeljil na etiki in imperativu nenehnega preseganja lastnih slabosti. Vi-
talistična in ničejanska filozofija, ki je oblikovala svetovni nazor številnih
slovenskih intelektualcev (zelo očitno utelešena v delu in življenju filozofa
Klementa Juga), tudi Kosovela, in ki je utrla pot umetniškim avantgardis-
tom, je bila namreč pogosta oblika osebnega in intimnega odziva na to, kot
ga je imenoval Košuta (2005, 48), »barbarstvo zgodovine« v medvojnem ob-
dobju.³³ Ali je šlo za individualno transpozicijo na obeh straneh meje pre-
vladujoče izkušnje marginalizacije v notranji jaz, da jo je bilo potem mogo-
če premagati? Je bila takšna internalizacija način za ponovno pridobitev
občutka opolnomočenja, Ikarusovega vzleta (Kosovelov »Kons Ikarus«³⁴)?
Kako je Kosovel zaznaval zgodovinsko dogajanje in kako je njegov odnos

³³ »Prekositi samega sebe, lastne človeške, umetniške in nacionalne meje je tako postal etični
imperativvsakegatakratnegaslovenskegaintelektualca.Bilje tointimeninosebenodgovor
na barbarstvo zgodovine« (Košuta 2005, 48).
³⁴ Vrečko (2011, 688–689) trdi, da se pesem sklicuje na Juga, »slovenskega Ikarja« in njego-
vo filozofijo volje, ki je imela v dobi fašizma za cilj spremeniti značaj Slovencev, njihovo
moralno opolnomočenje.

348