Page 348 - Tomajci

Aleksandra Tobiasz

Tesne prijateljske vezi med Carlom Curciom in Srečkom Kosovelom ter
njegovo družino so presegale splošni duh medvojnega obdobja v evrop-
skih obmejnih regijah, ki jih je zaznamovala medetnična sovražnost. Njun
odnos je uspel preseči takrat v Trstu in okolici prevladujočo hierarhično
strukturo etnično segregirane družbe. V tem smislu se lahko tesne stike
med Curciom in Kosovelom, njegovim »bratom«, »prijateljem nad prijate-
lji« (Curcio 2007, 119, 121)²⁹ obravnava kot »›transnacionalno‹ ali ›medko-
lonialno‹« (Jelnikar 2016, 206) zvezo in primer postkolonialnega prevre-
dnotenja italijansko-slovenskih odnosov, ki so v času fašizma dobili izra-
zito asimetričen značaj. To prijateljstvo predstavlja poskus vzpostavitve
»nehierarhičnega dialoga med kulturami« (str. 9)³⁰ v času geopolitične deli-
tve med zahodnoevropskimi kolonialnimi silami in podrejenim preostalim
svetom.

Od obrobja mikrokozmosa do središča makrokozmosa:
Kosovelov pogled na zgodovino
Ali lahko periferija, kot »sferično zrcalo« (naslov Kosovelove pesmi, enega
od konsov), kjer »se žarki na robu močneje odklonijo kot v sredini«, »v sfe-
rični leči« (Vrečko 2019, 56, 60) pove več o različnih zgodovinskih in kultur-
nih pojavih kot center? Biti povsod in nikjer lahko predstavljata dva kom-
plementarna odtenka obmejnega življenja. Kot je poudaril Dragan Velikić
(2019, 83): »Trst je izgnanstvo. In Umberto Saba svojega mesta ni po naklju-
čju imenoval ›planet‹.« Kosovel »ob odprtih vratih Kozmosa« (1974, 283), ki
bi se lahko nahajala v Tomaju, pa je dodal, da je »tudi ta navidezna osamljena
vasica [...] del kozmosa« (1977a, 697). Posameznikova potopitev v obmejno
okolje, kot je zapleteno primorsko tkivo, katerega niti se raztezajo v vse
geografske in kulturne smeri, po eni strani prinaša občutek izgubljenosti
in nemira, po drugi strani pa lahko njegovim prebivalcem omogoči, da na
svoj položaj gledajo z makroperspektive planeta, kozmosa. To dvojno per-

²⁹ Glej tudi Jelnikar (2016, 208).
³⁰ Kosovelovo prijateljstvo z zagovornikom italijanskega fašizma je, kot je ugotovil Komelj,
presenetljivo in paradoksalno tudi ob dejstvu, da je mladi pesnik kot odgovor na ideologijo
italijanskih okupatorjev v veliki meri sprejel levičarske ideje in se približeval mladim komu-
nistom. Vendar, kot trdi Komelj, Kosovel v 20. letih 20. stoletja ni mogel vedeti za politična
nagnjenja svojega prijatelja. Poleg tega je bila prva polovica tistega desetletja intelektualno
zelo živahno obdobje, ko je vrvelo od najrazličnejših idej. Avantgardna umetnost, tako ra-
znovrstna v svojih raznolikih pojavnih oblikah, je pritegnila številne intelektualce, ki so se
ne glede na to skupno ozadje pozneje, ko so jih okoliščine prisilile, da so zavzeli neko jasno
politično stališče, opredelili bodisi za desničarske bodisi za levičarske ideje. »V tej luči lahko
tudi bolje razumemo prijateljstvo med Kosovelom in Curciom« (Komelj 2019, 830).

346