Page 347 - Tomajci
P. 347

Srečko Kosovel in Tomaj


             464; 1977b, 1168).²⁵ Košuta trdi, da je Kosovelov vpliv viden v Curcijevih
             povojnih spisih o nacionalnem vprašanju in ideji združene Evrope, kot so
             Nazione, Europa, Umanità (1950) in Nazione e autodecisione dei popoli (1977),
             Europa. Storia di un’idea (1958). Ideja Evrope je bila pomembna za oba pri-
             jatelja (Košuta 2004, 181).
               Skupno jima je bilo prepričanje o moralni preobrazbi Evrope, ki bo v
             ospredje postavila humanizem, etične vrednote in kozmopolitski duh.
             Na podlagi svojega projekta z naslovom »Zgradba nove Evrope« je Kosovel
             (2006, 124) verjel, »da bo Evropa ozdravela le na ta način, ako bo vsak zvest
             svoji notranjosti«.²⁶ V enem od esejev si je zamislil »ideal,« ki naj bi ga pred-
             stavljal »evropski človek, različen po svojih obrazih, a samo eden v svojem
             velikem stremljenju: ljubiti vse ljudi in v tej ljubezni delati« (Kosovel 2023,
             38–39; 2012, 71; Pahor 2008, 73). Za pesnika je bila rešitev Evrope možna z
             nadomestitvijo politike s kulturo, z literaturo – le tako, je bil prepričan, bi
             lahko dosegli »popolno osvoboditev človeštva« (Kosovel 2020, 209). Oba
             prijatelja sta nameravala izdajati revije, posvečene evropskim temam. Ko-
             sovel (2020, 242) je imel pri načrtovanju svojega prihodnjega bivanja v
             Švici v mislih »mednarodno revijo za umetnost, filozofijo in ›konstruktiv-
             no‹ politiko, se pravi, revijo, ki bo zbliževala narode z idejami človeškosti«.
             Naslovil jo je Človek in želel, da bi bila večjezična (slovanski jeziki, nemšči-
             na in francoščina) (str. 242).²⁷ Curcio je načrtoval izdajo Evrope, ki naj bi v
             sodelovanju s pisatelji različnih narodnosti (francoske, angleške, nemške,
             italijanske, češke, ruske in jugoslovanske) odražala evropske duhovne to-
             kove. Filozof je k sodelovanju pri tej reviji povabil tudi Kosovela, ki se je
             strinjal, da bo poslal nekaj besedil o slovenski poeziji, moderni umetno-
             sti, literaturi, sodobnem gledališču in revijah v francoščini (Kosovel 2020,
             242–243).²⁸


           ²⁵ Kosovel(1977b, 1168)sejesvojemu italijanskemuprijateljuzahvalilznaslednjimibeseda-
             mi: »Pa sem Vam z vsem slovenskim ljudstvom tako hvaležen, da se najde človek, ki hoče
             govoriti za njegovo resnico, ki hoče biti ob strani nas šibkih ... Najvišjo zahvalo pa boste
             našli v samem sebi: dobro ste hoteli in storili nekomu, ki je potreben pomoči.«
           ²⁶ V okviru tega projekta je Kosovel razmišljal o organizaciji kulturnega dogodka v Ljubljani,
             ki bi združeval tri umetnosti: on bi predstavil svoje pesmi, sestra Karmela bi ga spremljala
             z glasbo, Avgust Černigoj pa bi razstavljal svoje slike (Pahor 2008, 36).
           ²⁷ Kosovel je načrtoval izdajo revije Europeslave. Reveu pour une vie nouvelle en Europe. Aspects
             sur la vie contemporaine chez nous et en Europe. La question Slovene, v kateri je nameraval
             svet obveščati o pogubnem položaju Slovencev v Italiji (Košuta 2004, 182; Pahor 2008, 72;
             Pirjevec 2020, 76). Naslov revije se pojavlja v njegovem dnevniku (Kosovel 1977a, 737).
           ²⁸ Kosovel se je nameraval v besedilih posvetiti tudi nekaterim hrvaškim in srbskim avtorjem.
             Poleg tega je predlagal nekaj natančnejših tem svojih člankov.


                                                                            345
   342   343   344   345   346   347   348   349   350   351   352