Page 356 - Tomajci

Aleksandra Tobiasz

spektivnega pogleda, omejenega na evropski kolonializem, in pogledati
naprej, v obetavnejšo postkolonialno prihodnost, utemeljeno na človeških
vrednotah. Obmejnikontekstinmedvojnoobdobje staseizkazalazaodlič-
ni prostorsko-časovni koordinati za pridobitev odprte in širše perspektive,
usmerjene v prihodnost. »Živimo pač na prelomu zapadne Evrope z vzho-
dno, na bojišču vzhodne kulture z zapadno, v dobi, ki je najpestrejša in
najzanimivejša po različnosti svojih gesel in struj v politiki, gospodarstvu
in umetnosti, kajti naša doba nosi v sebi vsa gesla kulturne in politične
preteklosti Evrope in mogoče bodočnosti Azije« (Kosovel 1977a, 178).

Zaključek
Slovensko-italijansko obrobje je postalo »prizorišče makroprocesov, ki so
potrjevali,dasejeoceanskatragedija za evropskega človekažepričela«(Pa-
hor 2008, 97).⁴⁵ Kot »seizmograf duhovnih potresov« je napovedovalo pri-
hajajoče spremembe in tektonske premike, ki so se razširjali in pretresa-
li ves svet (Ara in Magris 2001, 13). V tem središču na zemljevidu evrop-
ske modernosti⁴⁶ soserodilištevilnidružbeniinkulturni pojavi, ki so za-
znamovali zgodovino 20. stoletja: psihoanaliza, konstruktivizem, fašizem,
antisemitizem, antifašistično gibanje. Ta »edinstveni geopolitični in geo-
ekonomski ›laboratorij‹« (Minca 2009, 257) je postal »izjemen geopoetični
inkubator« (Pizzi 2013, 146) kulturnih eksperimentov in križanja identi-
tet. »Kotel etničnih konfliktov« (Hepburn 2004, 50) in hkrati kraj poga-
janj različnih samoopredelitev je v svojih prebivalcih gojil tako notranjo
negotovost kot svetovljanstvo.⁴⁷ Kosovelovo hibridno samorazumevanje,
sestavljenoizštevilnih plasti,odlokalne,slovenske,prekoevropskedouni-
verzalne, humanistične, se je oblikovalo v tem obmejnem geopoetičnem
»inkubatorju« 20. stoletja. Njegovo ustvarjanje univerzalizira kraški mi-
krokozmos in slovensko marginalnost, ki tako »postaneta simbol nekega
splošnega položaja, trenutnega stanja evropske civilizacije« (Ara in Magris
2001, 171).
Zapletena zgodovina tržaškega »vozliščnega« prostora je bila utelešena
v dvoumnih in spremenljivih samoidentifikacijah njegovih prebivalcev, ki
so se morali v vsakdanjem življenju pogajati z vsiljeno družbeno strukturo
in hierarhijo, oblikovano na podlagi nacionalnih delitev. Tako kot številni

⁴⁵ Pahor dodaja, da »je bil cvet naše mladine predstraža evropskega uporniškega gibanja, da
so bili naši junaki prve žrtve boja za prostost človeške osebe [...].«
⁴⁶ Elvio Guagnini je Trst označil »za emblem evropske moderne civilizacije« (Rojc 2007, 275).
⁴⁷ V zvezi s Trstom in Kosovelom glej tudi Rojc (2007, 272, 274–275). Za Kosovela je bil Kras
»idealni mentalni laboratorij« (Rojc 2007, 275).

354