Page 353 - Tomajci

Srečko Kosovel in Tomaj

bodi napredna v svojih stremljenjih, sovraži zgodovino, da si lahko ustvariš
lepšo, silnejšo in zmagovitejšo bodočnost.«
Življenje na obmejnem območju pod režimom, ki zatira svobodo, spod-
buja potrebo po preseganju zunanjih in notranjih omejenosti, kar na koncu
pomeni aktivno, revolucionarno držo. Slednjo je zagovarjal Kosovel, ki je
svojo generacijo opredelil kot »regeneracijo« (Kosovel 2020, 210; 2019b,
224). V pismu Curciu je pesnik izpostavil, da se je osredotočil na preučeva-
nje položaja slovenskega naroda v sedanjosti in zgodovini ter svojo pozor-
nost preusmeril od filozofskega in religioznega problema k življenjskemu.
Potrebaporeševanjunacionalnegavprašanja,ki jeimpliciralaaktivnozani-
manje za v prihodnost usmerjen sedanji trenutek, se mu je zdela pomemb-
nejša od poglabljanja v abstraktno filozofijo (Kosovel 2019b, 188). Kosovel
(1977a, 236; 2006, 103–104) je poudaril pomen aktivne drže, boja in vloge
Nietzschejevega Übermenscha.³⁸ Verjel je (2023, 11), da lahko Slovani v ča-
su evropske krize odrešijo človeka »s svojo veliko voljo po življenju, s svojo
sočno barbarsko veselo življenja željnostjo«.
Kosovelova močna navezanost na »razvalovljeni Kras, ožgan, razklan,
kakor rana [...] lastnega jaza«, je oblikovala njegovo naklonjenost boju s
samim seboj (Kosovel 2020, 189).³⁹ Opozoril je, da Slovenci niso premajhni
po številu, temveč po ustvarjalni volji in moči. Tisto, kar je v medvojnem
obdobju po njegovem mnenju manjkalo njegovim rojakom, so bile volja,
vztrajnost in borbenost. »Rojeni na ozkem ozemlju slovenskega naroda,
strašeni po njegovih hazardnih politikah, strašeni po absolutizmu, ki pri-
tiska na razkrajajočo se Evropo« (Kosovel 2020, 203; 2019b, 239), naj bi Slo-
venci skozi ta prostor, ki je v času nacionalizmov postal »ničišče negativiz-
ma«, prišli »na pravo konstruktivno pot« (Kosovel 1977a, 700). Kosovel se
je odzval z aktivnim pristopom uporništva, katerega cilj je bil nadomesti-
ti ekskluzivno nacionalistično perspektivo, ki je pripeljala do »nihilistične
krize«, s postnacionalistično »konstruktivno politiko,« ki bi temeljila na
humanizmu in služila kot temelj prihodnjega sveta v »dobi konstruktiv-
nosti«⁴⁰ (Kosovel 2019b, 175, 195; 2020, 242; 1977a, 658–659). V njegovem

³⁸ »[I]n čujem igranje volje kakor himno dela in življenja. Zadnje se mi zdi kakor bojna pesem,
ki ji ni konca – kakor bi rekel Niet[z]sche. Boj, boj in boj, to je življenje; boj za popolnost
lepote je visoko življenje. Tu in tam mi prihaja na misel, da se mi vse premalo bojujemo,
ostro, iz obraza v obraz, s pestjo v oči, da se mi vse premalo bojujemo sami s seboj« (pismo
Srečka Kosovela Karmeli Kosovel (19. februar 1923) v Kosovel 2006, 103–104).
³⁹ »Najrajši se borim sam s seboj.«
⁴⁰ Kosovel (1977a, 658–659) je poudarjal »konstruktivni princip nove človeške družbe, nove
duše« in da pri Slovencih se mora začeti »doba konstruktivnosti, doba dela, energije, disci-

351