Page 346 - Tomajci

Aleksandra Tobiasz

knjižnici, ki poleg treh Kosovelovih pesniških zbirk vključuje tudi knjige
Michelstaedterja in Slataperja (Rojc 2007, 281).
Košuta je preučeval ta vzajemni intelektualni vpliv in opazil, da sta imela
Kosovel in Curcio veliko skupnega: idealistično filozofijo, podobne pogle-
de na družbeni svet, nacionalno vprašanje in idejo Evrope (Košuta 2004,
180–181). Curcio je bil pomemben v »italijanski filozofsko-politični struji
liberalneideologije« in njegovautopična ideja, kigajespremljalavse ži-
vljenje, je bila povezana s konceptom Evrope, ki bi temeljila na strpnosti
in spoštovanju drugačnosti (Rojc 2007, 277). Curcijeva misel, ki jo je nav-
dihoval Benedetto Croce, je oblikovala tudi Kosovelov pogled na svet. Slo-
venski pesnik je v enem od pisem, naslovljenih na Curcia, izrazil močno na-
klonjenost njegovemu »velikemu idealizmu, [...] globokemu čustvovanju«
in se zavedel, da tudi sam stopa po njegovih stopinjah (Kosovel 1977a, 463;
1977b, 1167; Pahor 2008, 56).²³ Kot poudarja Košuta, je Kosovel med dru-
gim bral Benedetta Croceja, Romaina Rollanda, Curcijevo besedilo L’Ideale
dellavita in DiePhilosophiedesreinenIdealismus–EineWeltanschauungslehre
nemškega filozofa Otta Krögera, ki ga je prejel kot darilo od svojega itali-
janskega prijatelja. Po Košutovem mnenju pa je bila pomembna razlika v
tem, da je bil Curcio platonist in zagovornik dedukcije, ki je verjel v apri-
oristično Idejo, Kosovel pa je bil bližje indukciji in se je tako Absolutnemu
vedno približal s posredovanjem, preko materialnega sveta (Košuta 2004,
180–181).²⁴
Glede socialnih tem, narodnostnega vprašanja in ideje Evrope je bil Ko-
sovelov vpliv na Curcia, kot trdi Košuta, odločilnejši. Kosovel je svojega
prijatelja seznanil s slovensko kulturo in narodno identiteto ter naj bi na ta
način prispeval tudi k temu, da bi se italijanski filozof distanciral od rasiz-
ma, ki ga je propagirala fašistična doktrina. Zahvaljujoč Kosovelu je Curcio
pripisal večji pomen spoštovanju etnične drugačnosti in pravici do samo-
odločbe naroda (Košuta 2004, 181).
V imenu vseh svojih rojakov je bil Kosovel Curciu hvaležen za njegovo
zanimanje za slovensko kulturo in zavzemanje za šibkejše (Kosovel 1977a,

je povezovalo apokaliptično doživljanje sveta, »zavest o vesoljni krizi, ki je zajela evropsko
civilizacijo in bi se v prihodnosti lahko sprevrgla v kozmično uničenje [...]«. Več o tržaški
književnosti v medvojnem obdobju glej tudi v Pizzi (2005, 103–114).
²³ Kosovel je v pismu Curciu pisal naslednje: »[Z]di se mi, da ste prvi človek, ki Vas imam rad
zaradi Vašega velikega idealizma, zaradi Vašega globokega čustva in tudi, ne znam se izraziti
– čutim, da tudi jaz hodim včasih po Vaših potih. [...] Včasih mislim, da bi lahko naredila
dosti skupaj v idealistični filozofiji.«
²⁴ Tatjana Rojc (2004, 186, 188) opisuje tudi filozofski vpliv Curcia in Croceja na Kosovela.

344