Page 344 - Tomajci

Aleksandra Tobiasz

je Curcio za nazaj vprašal in odgovoril z drugim vprašanjem: »Ali nisem bil
jaz slej ko prej eden izmed tistih, ki so odvzeli njegov dom, njegovo zemljo
njegovemu narodu?« Ob prvem srečanju v Ljubljani ju je delila »če že ne
ravno pregrada, pa vsaj neka tenčica« (Curcio 1977, 1164). Vendar jima je to
razdaljo hitro uspelo premagati s pogovori o slovenski kulturi, umetnosti
in literaturi. Kosovelu (1977a, 459)¹⁸ se je njegov italijanski sopotnik zdel
»zelo simpatičen ravno zaradi svoje prisrčnosti in odkritosrčnosti«. Pesnik
je Curcia seznanil z Ljubljano, njeno zgodovino, slovensko kulturo in nje-
nimi predstavniki, ki sta jih tudi osebno srečala (umetnostni zgodovinar
Izidor Cankar, slikar Rihard Jakopič, literarni kritik Josip Vidmar). Obi-
skali so kavarne, gledališče, katedralo, umetniške galerije in etnografski
muzej(Curcio 1977,1164–1165;Kosovel 2006,78–82).
Curcio je takrat preučeval »narodnostno vprašanje« in Kosovel mu je
omogočil vpogled v »dušo slovenskega naroda« (Curcio 1977, 1164–1165).
Italijanski potnik se je »navduševal [...] nad slovansko dušo od Adrije do
Sibirije« in je bil presenečen nad prefinjenostjo in naprednostjo slovenske
umetnosti (Kosovel 2006, 78–79). Pisal je o Jugoslaviji in slovenskem na-
rodu ter kulturi (Rojc 2004, 186).¹⁹ Kosovel je bil zadovoljen in ponosen,
da je lahko Curcia prepričal o kulturnih dosežkih svojih rojakov, ki so bili
v italijanskem javnem življenju nasploh in v kontekstu priključenega oze-
mlja Julijske krajine v tistem času omalovaževani ter obravnavani kot tisti,
ki še čakajo na civilizacijo. Po obisku Curcia je Kosovel (1977a, 367) Fanici
Obidovi pisal naslednje: »[P]red dobrim tednom je bil tu neki italijanski fi-
lozof v svrho informacij o Slovencih ter sem z njim hodil ves teden in ga
spremljal k ljudem vseh prepričanj in strok, da se je prepričal, da naše kul-
turno življenje ni laž – čeprav je na tem mnogo laži.« Sporazumevala sta se
v francoščini, vendar ju je prijateljstvo spodbujalo k učenju italijanščine in
slovenščine.²⁰
»Tako živi človek in izprašuje v obrazu drugih ljudi sam sebe, kaj je« (Ko-
sovel 2006, 71). Po Curcijevem tridnevnem bivanju v Ljubljani je Kosovel
v pismu svoji družini priznal, da je zaradi prisotnosti italijanskega prija-

¹⁸ Kosovel (1977a, 460) takole opisuje svojega prijatelja: »Bolj sentimentalen kot globok mislec
preživlja veliko bolj življenje umetnika kot filozofa, kot kritik je pa menda preuniverzalen,
hoteč zajeti vse življenje med dvema ekstremoma: umetnostjo in politiko [...]. In tak je tudi
Curcio, da ni globok sistematik, ampak dojema svoje misli čustveno.«
¹⁹ Po vrnitvi s potovanja po srednji Evropi je Curcio (2007, 119–120) obvestil prijatelja Srečka,
da namerava zapisati vtise s potovanja in napisati »nov članek o slovenskih slikarjih«.
²⁰ Pahor (2008, 51–52, 57, 71) se sklicuje na besede škofa Bartolomasija, s katerimi ob prepo-
vedi uporabe lastnega jezika opisuje kolonialni položaj Slovencev v Julijski krajini.

342