Page 327 - Tomajci

Vzgoja in prevzgoja

čokolado,zatodaotrocinebiveč z zavistjogledali čez mejo, ampakbodo
spoznali, da jim novi socialistični sistem daje vse in še več (pak, 150, 3, 111).
Otroci so v šoli deležni cepljenj, zdravniškega nadzora, ki obsega pregled
prehranjenosti, rasti pa tudi položaja stopal in hrbtenice. Šibkejši otroci, ki
jim je grozila tuberkuloza, so bili deležni vitaminov in drugih prehranskih
dopolnil, dodatkov k prehrani (zlasti masla) iz sistema care in bivanj v
obmorskih kolonijah (pak, 150, 3, 73; 111; pak, 150, 6, 55/56 Dopisi 5-106).

Projekt za vse čase: pogozdovanje
Ob hitrih in številnih političnih, ideoloških ter gospodarskih spremembah,
ki so zaznamovale Tomaj in njegovo bližnjo okolico, je mogoče opaziti, da
so bili le redka praznovanja in rituali, ki so preživeli in bili sprejemljivi za
vsečaseter režime:poleg pusta intrgatve je biltak projektleše pogozdo-
vanje.
Otroci so bili v projekt pogozdovanja Krasa vključeni že od samih za-
četkov, na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Bili so pomožna delovna sila, ki je
sodelovala pri pripravi zemljišč, odstranjevanju kamenja, pozneje pa tudi
pri sajenju sadik in njihovem oskrbovanju. Še pomembnejša naloga jim je
bila zaupana po odkritju novega škodljivca, ki je v začetku 20. stoletja že
pomembno ogrožal mlade borove nasade: pinijevega sprevodnega prelca.
Otroci so bili namreč tisti, ki so bili dovolj lahki in spretni, da so lahko ple-
zali po drevesih ter sprva rezali okužene veje, pozneje pa s posebnimi kle-
ščami razdirali prelčeva gnezda. Negativnih posledic na njihovo zdravje se
takrat še niso zavedali, zaščitna očala in rokavice za obiranje pa se v popisih
osnovnih sredstev pojavijo šele na začetku 60. let 20. stoletja (pak, 607, 17,
45; De Groot in Hauptman 2012, 76). Že pred letom 1918 se je vzpostavila
tradicija delovnih akcij, na katerih so odstranjevali plevel, kosili nasade, iz-
vajali dopolnitve v nasadih in rezali zapredke pinijevega sprevodnega prel-
ca skupaj z vejami. Delovnih akcij se je moral udeležiti vsaj en član posame-
znega gospodinjstva, pri čemer je moral prinesti svoje orodje in poskrbeti
za svojo prehrano (pak, 629, 3, 25, spis 9; Rubbia 1912, 1; pak, 629, 1, 11,
št. 48; pak, 638, 1, 7). Tudi pri novačenju delovne sile, ki naj bi pogozdova-
nje izvajala, večkrat naletimo na šoloobvezne otroke – moški so se delu pri
pogozdovanju izogibali, saj je potekalo takrat, ko so tudi na kmetijah imeli
veliko dela, poleg tega pa so v Trstu lahko zaslužili precej več (Rubbia 1912,
41–43).Ljudi sožepredletom1918 spodbujali tudi ksimbolnimzasaditvam
– denimo, ob poroki naj bi zasadili od 100 do 1000 sadik, prav tako pa tu-
di ob posebnih slovesnostih, kot so prihod novega duhovnika, nove maše,
birme in razne obletnice. Take zasaditve naj bi imele posebno spominsko

325