Page 326 - Tomajci
P. 326

Meta Remec


               cialno povsem zanemarjenih« in »na poti propada«. Žrtev padlih borcev je
               bila sicer poveličevana in opevana, njihovim otrokom naj bi namenjali več
               skrbi in pozornosti ter jim na vsak način omogočili, da pridejo do poklica,
               ki si ga želijo, kar pa teh učencev nikakor ni opravičevalo, če so se obnašali
               neprimerno ali niso dosegali predpisanih učnih ciljev. Deček, čigar oče je
               padel v nob, mati pa je umrla v internaciji, poleg tega pa je imel prirojeno
               srčno napako, je tako označen za »razvajeno vojno siroto«, ki neprestano
               zahteva pozornost, saj naj bi ga varuhinja popolnoma pomehkužila (pak,
               103, 10, 85; pak, 150, 5, Vpisnica 2. b 1953/54; Vpisnica 3. r 1954/55; pak,
               103, 7, 29).

               Vzgojna zabava
               Prevzgojo otrok naj bi tako prevzela šola, prav tako pa naj bi tudi zabava
               otrok potekala izključno znotraj pionirske organizacije. Ta naj bi jim ponu-
               jala različne dejavnosti (npr. telovadni krožek, pevski zbor, folklorno sku-
               pino, ročna dela, krožek mladih kmetovalcev, vinogradnikov in gozdarjev
               itd.), učencem iz socialno šibkih družin pa naj bi ponudili tudi počitniške
               kolonije (pak, 150, 6, Dopisi 1–128, 38; Dopisi 1950-51, 5–150). Otroke naj
               bi bilo treba vzgojiti tako, da bodo cenili in spoštovali delo, zato naj bi bi-
               lo treba že najmlajšim zaupati naloge, ki so jih sposobni: npr. opazovanje
               krompirišč in pobiranje hroščev pa tudi druga dela na kmetijah (pak, 103,
               7, 30; pak, 150,3,152; pak, 150,1,65).Povsemnovo podobonaj bi do-
               bili tudi šolske prireditve in prazniki. Vse proslave so se morale odvijati v
               »borbenemduhutretjegaletanašesocialističnegraditve,nepavsentimen-
               talnem duhu bivših malomeščanskih proslav« (pak, 150, 6, Dopisi 48/49
               1-123). »Novi prazniki za nove čase« so bili tako praznik dela, dan mladosti
               in dan oktobrske revolucije (pak, 103, 10, 85/4, 69/55, 40/57, 85/57). »In-
               dividualistične verske praznike«, ki so še poglabljali socialne razlike, kot
               sta Miklavž in božič, naj bi nadomestil praznik novoletne jelke ali »zimski
               socialistični otroški praznik« (pak, 150, 6, dopisi 1–128), nato pa je v šolo
               vstopiltudinov dobrimož,ki je zapolnil praznino, ki jo je za seboj pustila
               Befana. Dedek Mraz se je v šolskem letu 1949/50 najprej pojavil v pred-
               stavi, nato pa kot lik, ki obdaruje otroke in ki je, zanimivo, otrokom spet
               prinašal čevlje (pak,150, 3,73; 83. pak, 150, 2,53).
                 Učitelji poročajo o katastrofalnih ekonomskih razmerah, saj naj bi bila
               po vojni gospodarstvo in kmetijstvo povsem na tleh: potreben je bil trud
               vseh,vendar nisodvomili,da bosocializmu to uspelo. Malica, ki sojodo-
               bili v šoli, je bila pogosto edini obrok za otroke, zato si štejejo kot izjemen
               uspeh, ko uspejo obroke »izpopolniti« z dodatki, mortadelo, marmelado in


               324
   321   322   323   324   325   326   327   328   329   330   331