Page 322 - Tomajci
P. 322

Meta Remec


               cijski ravni kot na ravni učnih načrtov, preko katerih so učencem posredo-
               vali ideje in vrednote nove socialistične oblasti. V prvih povojnih letih je
               prišlo so obsežne reorganizacije šolskega okoliša, kar je pomenilo, da so se
               v Tomaj vozili otroci iz izjemno velikega okoliša, kar je oteževalo delo uči-
               teljev, naporno pa je bilo tudi za učence, ki so na pot krenili že dve uri pred
               začetkom pouka in se domov vračali dve uri po pouku, brez kosila. Pregled
               nad otrokovim življenjem izven šole ni bil več mogoč: zaradi velikosti šol-
               skega okoliša, oddaljenosti in pomanjkanja vozil niso imeli možnosti, da
               bi se seznanili z gospodarskimi, s socialnimi, z zdravstvenimi in vzgojnimi
               pogoji, v katerih so živeli učenci. Kako naj bi torej učitelj ocenil, ali je dru-
               žinska vzgoja napredna ali napačna? Po odhodu šolskega avtobusa učitelji
               z učenci iz oddaljenih krajev niso imeli več nobenih stikov (pak, 150, 1,
               64). Učitelji so obiskovanje učencev na domu opustili tudi zaradi siceršnjih
               slabih izkušenj, saj so starši te obiske, v duhu prejšnjih časov in tradicij,
               razumeli kot nekakšne vizitacijske obiske, ko naj bi bili učitelju dolžni iz-
               kazati gostoljubje in ga obdariti (pak, 103, 7, Razrednikovo poročilo 3. a,
               1955/56). V organizacijskem smislu je izjemno veliko spremembo prinesla
               tudi ustanovitev Nižje gimnazije Tomaj, ki je obstajala do leta 1958. V nižjo
               gimnazijo so se učenci vključevali po zaključenem 4. razredu osnovne šole,
               vendar napredovanje ni bilo avtomatsko. V tem obdobju je ponavljalo pri-
               bližno 40 ali celo 50 vsake generacije in veliko učencev je zaključilo šolsko
               obveznost že na ravni osnovne šole. Ker je bil v prostorih samostana usta-
               novljen tudi dijaški dom, ki je sprejemal tudi otroke iz neugodnih socialnih
               okolij in sirote, so se v nižjo gimnazijo v Tomaju vključevali učenci z izje-
               mno obsežnega ozemlja, od Istre do Posočja in Idrije (pak, 103; pak, 389,
               1, Tekoča pošta). S sklepom Občinskega ljudskega odbora Sežana 1. okto-
               bra 1957 je bila v Tomaju ponovno ustanovljena enotna osemletna osnovna
               šola, v katere okoliš so spadale vasi Dobravlje, Vrhovlje, Dutovlje in Sko-
               po, dokler se ni v šolskem letu 1958/59 osrednja osemletna šola preselila v
               Dutovlje, šola v Tomaju pa je bila degradirana na raven podružnične šole,
               s čimer je Tomaj izgubil vlogo šolskega središča (pak, 103, 10, 85/4, 66/57,
               71/57).
                 S šolskim letom 1948/49 so pouk prevzele laične učiteljice, ki so ponov-
               no in v celoti reformirale učne vsebine. Z umikom šolskih sester je prišlo
               do bistvene spremembe v učnih vsebinah. Šola je ponovno dobila osrednjo
               vlogo pri prevzgajanju in preoblikovanju družbe, metode, s katerimi naj bi
               te cilje dosegali, pa so ostajale večinoma enake, spremenijo se le osebe na
               fotografijah ter junaki, ki jih je treba slaviti in občudovati ter ki jih učen-
               ci spoznavajo preko beril, recitacij, slavilnih praznikov itd. V virih je spet


               320
   317   318   319   320   321   322   323   324   325   326   327