Page 323 - Tomajci
P. 323

Vzgoja in prevzgoja


             mogoče brati beležke učiteljev o kvarnem vplivu staršev, ki otrokom niso
             privzgajali pravih vrednot, veliko opozoril je o razširjenosti alkoholizma in
             drugih moralnih odklonih, ki so ovirali prizadevanja novih oblasti. Uvajali
             so nove proslave (npr. ob dnevu republike, dnevu jla), nove šolske rituale,
             kot sta Teden patriotične vzgoje in sprejem med pionirje, šolski otroci so
             sodelovali pri demonstracijah glede prihodnosti Trsta, ideologijo pa so ši-
             rili tudi preko siceršnje šolske snovi (npr. o fevdalizmu in kmečkih uporih)
             (pak,150,3,83; 85; 87; 93). Grezaenake vzorce, metodeinprijeme, spre-
             menijo se zgolj imena organizacij, v katere se otroci vključujejo, in imena
             voditeljev, ki jih učenci slavijo in poveličujejo (pak, 150, 2, 37; pak, 150,
             3, 93).
               Skupno identiteto so gradili z berili na temo »trpljenja Primorske med
             25-letno okupacijo«, učenci so pisali sestavke, v katerih so opevali borbe-
             nost staršev in zavednost primorskega ljudstva (pak, 150, 3, 87). Učenci so
             bili deležni patriotične vzgoje, brali so o veličini in plemenitosti žrtve, ki so
             jo darovali junaki na oltarju domovine, ko so padli v boju za svobodo. Vzga-
             jali so jih v ljubezni do padlih borcev, krasili so grobove slednjih, istočasno
             pa poveličevali uspehe v prvih letih socializma. Otrokom so predvajali po-
             učne radijske oddaje, npr. »Traktor na vasi– prijatelj naših kmetov«, obi-
             skovali pa so tudi poučne gledališke predstave, mitinge in recitacije (pak,
             150, 3, 93). Starši so ob vsem tem spet v podrejenem položaju. Ker so bili
             praviloma brez izobrazbe in so vse šolanje opravili v italijanskem jeziku,
             so se izražali s precejšnjimi težavami, pisali so okorno, z veliko napakami,
             predvsem pa svojim otrokom niso zmogli pomagati pri šolskem delu (pak,
             150, 1, 64).
               Uspešnost otrok na akademskem področju se je izboljševala zelo počasi.
             Razredi so bili izjemno veliki, saj je hkrati v razredu sedelo tudi po 48 ali
             celo 51 učencev, kar je seveda oviralo delo (pak, 150, 1, 64). V letu 1960 je
             še vedno visok delež otrok zaključil šolsko obveznost v 4. in 5. razredu in
             med 26 učenci jih je 16 ponavljalo že vsaj enkrat (pak, 150, 3, 140; pak, 103,
             10, 85/5, 66/58). V Nižji gimnaziji Tomaj so najboljše uspehe izkazovali ra-
             zredi, kjer je večina otrok bivala v dijaškem domu – v šolskem letu 1955/56
             je tako svetlo izjemo predstavljal 3. letnik, kjer je kar 26 od 27 učencev bi-
             valo v dijaškem domu in v katerem je napredovalo več kot 85 učencev.
             To je domnevno bil dokaz, kakšne uspehe je mogoče doseči ob pravilnem
             delu z mladimi, ob predpogoju, da se izključi kvarno domače okolje. »Zlo-
             glasne« so bile zlasti nekatere vasi, kot je bilo Vrhovlje, kjer naj bi bili otroci
             zanemarjeni vsi po vrsti in se je njihov razvojni zaostanek kazal že od pr-
             vega dne šolanja, starši pa niso kazali nikakršne pripravljeni na pogovore


                                                                            321
   318   319   320   321   322   323   324   325   326   327   328