Page 330 - Tomajci

Meta Remec

Po pogozdovanju je bilo treba pripraviti natančno poročilo o tem, kdaj se
je sadilo, katere vrste drevja, navesti, ali je šlo za nov nasad ali obnovitveno
sajenje, koliko je bilo udeležencev, predlagati učence, ki so bili še posebej
prizadevni in bi si zaslužili posebno pohvalo (ast, 78, 8, 276). Ob smrti Ar-
nalda Mussolinija so izvajali zasaditve v njegov spomin ter izdali posebno
zbirko njegovih misli o pomenu gozda, pogozdovanja in vzgoje mladine v
tem duhu. V šolah so poudarjali predvsem njegovo trdo vero v vlogo šole
in šolske vzgoje, v to, kako je novim generacijam treba privzgojiti zavest o
pomenu vsakega drevesa, pomenu gozda za narodno gospodarstvo ter se
pri tem opreti na šolo in šolarje, ki so naravni zavezniki in izvrševalci faši-
stične modernizacije. Po njihovi zaslugi naj bi bilo mogoče v desetih letih
popraviti napake, ki so bile storjene v zadnjih 100 letih. Zavest, da »danes
garamo in se odrekamo za boljši jutri zanamcev«, je bila znak vrhovne soli-
darnosti, odgovornosti in fašistične gorečnosti (ast, 78, 11, 342). Prizade-
vanja tržaških šolskih oblasti na tem območju niso bila neopažena. Dobili
so namreč priznanja na nacionalni ravni: za zasluge, za prizadevnost in iz-
redne uspehe. S tem so bili vzor celotni Italiji (ast, 78, 17, 466).
Ob izbruhu vojne so te aktivnosti zamrle (ast, 78, 21, 595), vendar jih je
nova oblast po letu 1945 takoj obudila. Ohranili so delovne akcije, prirejali
predavanja znaslovomPomen gozdazakraškegaotrokater ponovnospod-
bujali posebne spominske zasaditve ob pomembnih obletnicah. Oblast je
poskušala prebivalstvo osvestiti o pomenu gozda. Uvedli so Teden pogoz-
dovanja in zaščite gozdov, s katerim naj bi k sodelovanju pridobili zlasti
šolske otroke in mladino, pri delovnih akcijah pa so sodelovali tudi pripa-
dniki ljudske milice in jugoslovanske armade. Ideološki naboj je bil izjemno
prisoten: tako kot so se med vojno borili proti okupatorju, naj bi se z uspe-
šnim pogozdovanjem borili za gospodarski razvoj in vsestranski napredek
Krasa, ki so ga tuji gospodarji stoletja dolgo izkoriščali, socializem pa naj
bi mu dokončno vrnil vero v prihodnost (as, 675, 13, 4784/50; as, 675, 13,
118/47; Šlander 1948, Ljudska pravica, 6. 1. 1951, Gozdarstvo Slovenije je v
preteklem letu prispevalo velik delež h graditvi socializma, 1–2; Beltram
1946,13–14,37).

Zaključek
Pričujoča raziskava na podlagi gradiva šolskih ustanov izriše podobo To-
maja od druge polovice 19. stoletja naprej. Slednje je bilo za Tomaj obdobje
nenehnega prilagajanja, ko so Tomajci ubirali različne preživitvene stra-
tegije, ko so včasih tudi samo za par čevljev morali požreti svoj ponos in
prepričanja ter častili, vzklikali, korakali in peli tako, kot se je od njih pri-

328