Page 328 - Tomajci
P. 328

Meta Remec


               pa tudi vzgojno vlogo, možnost, da bi prišlo do nezakonitega poseganja v
               take nasade, naj bi se namreč pomembno zmanjšala. Zlasti otroci naj bi
               razvili iskreno čustven odnos do posameznega nasada in naj bi ga varovali
               ter oskrbovali do konca svojega življenja (pak, 629, 3, 25, spis 9). Cilj, kot
               je navajal Konrad Rubbia v svojem delu o pogozdovanju Krasa, ki je izšlo
               leta 1912 (str. 1), tako ni bil zgolj pogozdovanje, temveč tudi prevzgoja, saj
               naj bi »rodu kraških prebivalcev, privzetih k pogozdovalnim delom, vcimi-
               la ljubezen do gozda«, tako pa bi spoznali »njega blagodejen vpliv« in se ga
               naučili ceniti ne samo zaradi njegove »plodonosnosti«, temveč tudi zato,
               ker predstavlja višjo vrednoto.
                 Pogozdovanje je bil hvaležen projekt, ki je spodbujal odgovornost, kre-
               pil vez učenca z okoljem, obenem pa tudi njegovo samozavest. Vključevanje
               učencev v pogozdovalne akcije, pripravo zemljišč, samo sajenje ter poznej-
               še oskrbovanje posajenih sadik, ki je bilo prisotno skozi celotno obravna-
               vano obdobje, pa je po letu 1918 dobilo še ideološki prizvok in doživelo izje-
               men razcvet. Pogozdovanje je bilo v času fašizma poleg izsuševanja močvi-
               rij in urejanja vodotokov eden od načinov, s katerimi naj bi dosegli zmago
               nad naravo in si jo dokončno pokorili (Armiero idr. 2022, 50, 184). V času
               Kraljevine Italije lahko med šolskimi prazniki zasledimo dan z imenom Fe-
               sta degli alberi (Praznik dreves), ki je bil z zakonom št. 3267, čl. 104, uveden
               30.decembrom 1923 in najbipo celotnemozemlju potekalhkrati, 11.no-
               vembra, kralju in domovini na čast (ast, 78, 8, 276). Na ta dogodek so se v
               šolah z berili in drugim gradivom pripravljali že precej prej, saj je moral uči-
               telj pravočasno naročiti sadike ter potrebna učna gradiva, ki jih je učencem
               predstavil že v dneh pred dogodkom, vsaj dva tedna prej pa je bilo treba iz-
               kopati primerne luknje,pri čemersosodelovali zlastistarejšiučenci(ast,
               78, 14, 406; pak, 153, 2, 35). V dogodku so se povezale občina, fašistične
               organizacije, Miliza Nazionale Forestale in šola. Na šolo je bil zato vedno
               povabljen kak pomemben gost, ki ji učencem predstavil dosežke fašizma
               ter spregovoril o odgovornosti učencev za napredek in modernizacijo, sle-
               dile so obvezne domoljubne pesmi in recitacije, nato pa terensko delo, ki
               so ga učenci, kot je zapisal učitelj, opravljali z mislijo na kralja, domovino
               in duceja. Učenci so ob takih dneh uspeli zasaditi po 200 sadik bora oz.
               toliko, kolikor jih je učitelj uspel zagotoviti od Milizie Nazionale Forestale
               (ast,78, 11,342; ast,78, 14,406; ast,78, 17, 466; pak, 153, 2, 42; pak,
               153, 2, 33). Pogozdovanje je bilo simbol fašističnega ideala, ki so ga učenci
               zahvaljujoč šoli najprej posvojili na idejni ravni, nato pa so ga uresničili še
               v praksi. Učencem, ki so zahvaljujoč šoli prvi posvojili fašistično idejo, so
               v roke izročili odgovornost za lastno okolje in za to, da napredek ponese-


               326
   323   324   325   326   327   328   329   330   331   332   333