Page 331 - Tomajci

Vzgoja in prevzgoja

čakovalo, pa čeprav pogosto s figo v žepu. Šolski prostor teh sprememb ni
le odražal, temveč jih je tudi dejavno soustvarjal. Bil je simbol vsakokra-
tne oblasti, odsev in obenem generator političnih, socialnih, upravnih ter
ideoloških sprememb, saj se je prilagajal in soustvarjal miselne premike
ter odseval vrednote in cilje vsakokratne oblasti. Ker je šola veljala za te-
meljni gradnik nacionalnosti (De Rosa 1991, 5), so bili, kot ugotavlja Tara
Zahra (2011, ix), nacionalisti vseh časov, barv in svetovnonazorskih pre-
pričanj vedno »obsedeni s šolami in izobraževanjem« ter s preobrazbo pre-
bivalstva in družbe, ki naj bi se začela pri temeljih oz. v šolah. Preučevanje
gradiva šolskih ustanov omogoča sledenje vsakokratni načrtni uporabi iz-
obraževalnih, propagandnih in socialnovarstvenih sredstev, preko katerih
je bila šola eden glavnih načinov legitimacije vsakokratnega režima (Dorisi
1995, 89), vendar ob nacionalnih tematikah, s katerimi je bil prežet šolski
prostor, nikakor ne gre prezreti drugih vprašanj, ki jih preučevanje tega
gradiva odpira. Preko šolskih kronik in periodičnih poročil, ki so jih učite-
lji pisali, se nam namreč razkrivajo tudi vsakokratne socialne, ekonomske,
higienske in zdravstvene razmere.
Gradivo tomajskih šolskih ustanov omogoča odlično študijo primera za
oboje. Primerjava arhivskega gradiva različnih šolskih ustanov dokazuje,
da so se metode skozi čas komajda spreminjale ter da sta se razlikovali
predvsem agresivnost in pogostost vključevanja ideoloških vsebin v učni
proces, razlika je le v tem, da je šola v obdobju pred prvo svetovno vojno
pripadala ustaljenemu, tradicionalnemu svetu, v katerem sta se prepleta-
li poveličevanje cesarja in boga, ki so ga učenci poznali in bili vanj rojeni,
v naslednjih obdobjih pa je bilo treba na hiter način naučiti, prevzgojiti,
predstaviti nove junake, heroje in ustvariti novo identiteto ter prekiniti s
starimi vzorci. Vedno je bilo torej prisotno poveličevanje osebnosti, spre-
minjal se le obraz na podobah, ki so jih otroci opletali s cvetjem.
Po drugi strani pa drobni zaznamki in beležke učiteljev o učencih brez
obutve, o bolehnih in slabo prehranjenih učencev, ki so, zgarani od težke-
ga dela na kmetijah, komaj lahko sledili pouku, omogočajo premisleke o
položaju otrok in družinskih dinamikah v ruralnem okolju ter slikajo svo-
jevrstno podobo Tomaja in njegovih prebivalcev med drugo polovico 19. ter
prvo polovico 20. stoletja. V zgodbah otrok in njihovih družin, ki se razkri-
vajo skozi gradivo tomajskih šolskih ustanov, se odslikavajo tako eksogeni
dejavniki, kot so upravne in politične spremembe, gospodarske krize in ve-
like zgodovinske prelomnice, kot tudi specifike znotraj obravnavanega mi-
krookolja, ki so ga sooblikovali učenci, starši, prebivalci, duhovnik pa tudi
vsakokratni učitelj kot predstavnik vsakokratne oblasti ter celo njen izvrši-

329