Page 324 - Tomajci

Meta Remec

in spremembe (pak, 103, 10, 85/5, 66/58). Tudi tam, kjer ni bilo očitnega
nasilja in alkoholizma, pa so bili učenci kmečkega porekla še vedno »preveč
obremenjeni« z domačim delom, proti čemur šola sicer ni aktivno ukrepala,
razen v primerih, ko so straši hoteli tudi z nesramnostjo in brezobzirnostjo
izsiliti predčasen zaključek šolske obveznosti za svojega otroka. Učitelji se
s tem večinoma niso strinjali, kljub temu pa srce parajoče zgodbe otrok, kot
je bila deklica, ki je sama napisala prošnjo, da bi ji šolsko obveznost dovolili
zaključiti pri starosti 12 let, niso bile redkost. V prošnji je navedla, da je »3
leta zapored obiskovala 4. razred«, za vstop v nižjo gimnazijo pa naj bi bila
po lastnih besedah »nesposobna«, poleg tega pa naj bi jo mati vdova nujno
potrebovala za delo na domači kmetiji. Učiteljica se je s prošnjo strinjala in
s tem končala dekličino večletno »mučenje« (pak, 103, 7, 30; pak, 103, 7,
55/56; pak, 103, 10, 250/56; pak, 150, 6, Dopisi 52/53, 1-125).
Socialne razmere so se v tem obdobju spreminjale zelo počasi. Izobra-
ževanje je bilo za večino otrok še vedno postranska dejavnost ob delu na
domačih kmetijah, še bolj zapostavljeni pa so bili tisti, ki so v delovna raz-
merja vstopali že od 8. ali 9. leta starosti dalje. V šolskem letu 1947/48 je
tako še vedno »služilo« sedem od 19 učencev 3. razreda. Vsi so bili fantje v
starosti od devet do 13 let (pak, 150, 4, 26; 28; 38; 40; 60; 70). Učiteljice opo-
zarjajo na zanemarjene pastirčke, »reveže«, ki so bili pri 13 letih absolutno
prestari za obiskovanje drugega razreda. V gradivu je mogoče zaslediti tudi
primer dveh deklet, ki sta služili pri gospodarjih in sta smeli k popoldan-
skemu pouku šele, ko sta po kosilu pospravili posodo. Učiteljica si je ob tem
zabeležila, da bo treba gospodarje opozoriti, naj ju pošljejo par minut prej,
da ne bosta neprestano zamujali, njunega položaja pa ni problematizirala
(pak, 150, 5, 20; pak, 150, 5, 16). Učitelji so sicer zaznavali, da so števil-
ni učenci popoldne že povsem utrujeni in zaspani ter da ne morejo slediti
pouku, vendar je bilo delo mladoletnikov tako zakoreninjeno in vsesplošno
prisotno, da si preživetja brez njega pravzaprav ni bilo mogoče predstavlja-
ti (pak, 150, 5, 20). Tudi v prvi polovici 50. letih, ko so bili učitelji dolžni
poročati o številu otrok, ki so bili preobremenjeni z izvenšolskim delom,
se ni veliko spremenilo. Ob visokoletečih idejah o enakosti in priložnostih
za vse je njihovo število sicer upadalo, vendar so v šolskih letih 1950/51 ter
1951/52 še vedno služili štirje od skupno 22 učencev, šoloobvezne otroke,
ki so jim gospodarji prepovedovali delo za šolo, pa najdemo tudi še na za-
četku 60. (pak, 150, 3, 129; pak,150, 6,Dopisi 52/53,1-125; pak,150, 4,
60, 68, 70; pak,150, 6,Dopisi 53/54,1-121). Temu so se nenazadnje prila-
godili tudi uradni šolski obrazci, ki so do šolskega leta 1948/49 v kategoriji
»starši in njihovi namestniki« poleg navajanja imen staršev in morebitnih

322