Page 325 - Tomajci
P. 325

Vzgoja in prevzgoja


             rejnikov oz. varuhov še celo desetletje predvidevali tudi gospodarje (pak,
             150, 5, 7).

             Posledice vojne
             Učitelji opozarjajo na katastrofalne posledice vojne, veliko je bilo sirot, uni-
             čenih družin, alkoholizma in moralnih odklonov. Popivali naj bi vsi po vr-
             sti, tudi dekleta, ki so ponočevala in »moralno popadala«, ob številnih po-
             kojnih ali iz drugih vzrokov odsotnih očetih pa matere otrok niso uspele
             nadzorovati. Prizadevali so si uveljaviti pravilo, da morajo biti učenci tudi
             med počitnicami ob devetih zvečer doma, saj bo sicer v šoli sledila kazen
             – izvrševanje le-tega, brez sodelovanja staršev, pa je bilo praktično nemo-
             goče. Učitelji so ponovno poročali o kvarnem vplivu staršev na otroke in
             iskali načine, kako bi šola odpravila napake, ki so bile storjene doma, saj
             starši mnogim učencem očitno niso privzgajali pravih vrednot in pravil le-
             pega obnašanja ter niso cenili kulture in izobrazbe, ki jim jo dajala nova
             država. Če so otroci odraščali v tradicionalnem okolju, prežetem z vero, je
             bila namreč pot do napredka še daljša (pak, 103, 7, 30; pak, 150, 3, 152;
             pak, 150, 1, 65). Bivanje v dijaškem domu se je pogosto zdela rešitev za ne-
             ustrezne domače razmere. Če je otrok bival v dijaškem domu, so njegove
             bivalne razmere označili za ustrezne in ugodne, ne glede na razloge, zaradi
             katerih so se učenci v dijaškem domu sploh znašli. Kljub temu so učitelji
             Nižje gimnazije Tomaj večkrat opozarjali, da se tamkajšnji dom iz dijaške-
             ga vse bolj spreminja v vzgoji zavod, za kar kadrovsko in strokovno niso
             bili usposobljeni. Polovica tamkajšnjih otrok je bila namreč brez vsaj enega
             od staršev, če ne celo brez obeh, četrtina jih je starše izgubila med nob,
             domače razmere pa so bile zaradi alkoholizma pri nekaterih tako slabe, da
             jim je bilo ob živih starših skoraj težje kot tistim, ki so bili sirote (pak, 103,
             10, 85/2, 13/55, 14/55). Učitelji v poročilih ne kažejo posebnega razumeva-
             nja do »slabotnih, bledih in verjetno slabokrvnih« obojestranskih sirot niti
             do otrok, ki so v vojni očitno utrpeli hude izgube in travme (pak, 103, 10,
             85/2, 14/55; pak, 150, 5, Vpisnica 3.a 1950/51; Vpisnica 2.a 1951/52; Vpisni-
             ca 1. a 1952/53; pak, 389, 1, Poročilo o poslovanju v l. 1954). Poleg pretresov,
             ki so jih zaradi vojne doživeli otroci sami, je bil izvor težav različen: številni
             očetje teh otrok so padli v nob, nekatere matere so bodisi »bolne na živ-
             cih kot posledica vojne«, druge, predvsem vdove, so bile prisiljene iskati
             zaslužek daleč od doma in otroke prepuščati v oskrbo ostarelim babicam.
             V nekaterih primerih so se matere ponovno poročile, kar je te otroke po-
             stavljalo v neugoden položaj. Nemalo otrok, ki so bili sirote tako po očetu
             kot po materi, pa je bilo »povsem brez domačega gnezda«, »moralno in so-


                                                                            323
   320   321   322   323   324   325   326   327   328   329   330