Page 321 - Tomajci

Vzgoja in prevzgoja

začele tudi z izobraževanjem mlajših učiteljic, ki so izobraževanje opravile
v italijanščini. Sestra Justa Kerševan je poučevala tudi druge odrasle, pred-
vsem slovenščino, domačo književnost in zgodovino (pak, 818, 1, 5). Sprva
so nemške okupacijske oblasti pouk dovoljevale, vendar je vladala neneh-
na negotovost. V šolskem letu 1944/45 so sestram prepovedali redni pouk,
zaradi česar so le-tega obiskovale samo notranje gojenke (Šolske sestre Tr-
žaške province 1985, 47–57).
Po drugi svetovni vojni so vas zasedli Angleži, s čemer so sestre dobi-
le proste roke za izvajanje pouka: 24. maja 1945 za deklice, 29. oktobra pa
še za dečke. Ko so prevzele vse učence, tudi tiste iz deške šole, so nena-
doma poučevale po50inveč učencev(žat, ak, t,3,774; pak,818,1,5;
Cencič 2013, 292; Šolske sestre Tržaške province 1985, 47–57). Jugoslovan-
ska oblast jih je dojemala kot lojalno-nevtralne, čisto zaupali pa jim niso.
Okrajni ravnatelj v Sežani Miroslav Tavčar je bil z njihovim delom zadovo-
ljen in je ob inšpekcijskem pregledu 19. decembra 1946 zapisal, da si sestre
očitno »prizadevajo za napredek in vzgojo otrok«, kar pa očitno ni bilo do-
volj (pak, 818, 1, Zapisniki ravnateljstva v Sežani; Pahor 1974, 39). Sestre
so v prehodnem obdobju namreč izvajale povsem specifičen in njim lasten
kurikulum, v katerem so združevale stvari, ki se zdijo nezdružljive. Pri po-
uku glasbe so učenci tako peli pesem »Jezus bodi kralj mladine«, brali so
cerkveno čitanko, peli pa so tudi »Hej, Slovani«. V šolskem letu 1947/48 so
za veliko noč risali pirhe in križ pa tudi partizanske grobove. Ob tem, ko
so pele pesem »Je Stalin poklical«, so imele istočasno pouka prost dan ob
prazniku sv. Jožefa, božične počitnice in prost dan ob obletnici oktobrske
revolucije. Pri isti učni uri tako zapojejo »Hej, Slovani« in »Sveta noč«, s pe-
smijo »Hej, Slovani« leta 1945 celo otvorijo božično prireditev (pak, 150, 2,
25; pak, 150, 5, 21; pak, 818, 1, 5 ). Uporabljajo nabožna berila, cerkveno
pesmarico, imajo božične počitnice, vendar hkrati obeležujejo oktobrsko
revolucijo in opevajo Sovjetsko zvezo kot »našo veliko zaveznico«. Ravna-
jo torej precej pragmatično in poskušajo krmariti med Scilo in Karibdo. To
jim uspeva do dokončne razmejitve, po kateri je Tomaj pripadel Jugoslaviji
(pak, 150, 2, 7). Ob priključitvi Primorske k Jugoslaviji je šola z delom pre-
nehala že 16. septembra 1947, sestre pa so vas dokončno zapustile 8. julija
1948 (žat, ak, t, 2, 490 ter 580).

Šolstvo po letu 1948
Obdobje po priključitvi Primorske in z njo tudi Tomaja Jugoslaviji je bilo
zaznamovano z obsežnimi ideološkimi, socialnimi in ekonomskimi spre-
membami, ki so se odrazile tudi na šolskem področju – tako na organiza-

319