Page 317 - Tomajci

Vzgoja in prevzgoja

Izpiti v zasebni dekliški šoli so potekali pred zunanjo komisijo in se te-
matsko niso razlikovali od izpitov v javni šoli. Učenke so torej tudi pri šol-
skih sestrah pisale spise z naslovi »Kaj počnejo naši vojaki v Vzhodni Afri-
ki«, »Dajte nam prostor na soncu, da vam prinesemo žarek rimske civiliza-
cije«, »Zakaj je duce hotel osvojiti Etiopijo?«, »Kaj moram narediti, da bom
dobra Mlada Italijanka, vredna duceja, ustanovitelja imperija«. Poleg na-
reka z naslovom »Pogum naših vojakov« pri matematiki računajo, koliko
uniform je mogoče sešiti iz določene količine blaga itd. (pak, 151, 11, 135;
136; pak, 151, 12, 143). V času vojne so sestre učenkam sporočale, da je be-
seda dolžnost še posebej sveta, da se je takih preizkušenj treba veseliti in se
dokazati, ko je to potrebno (pak, 151, 13, 157). Šolske sestre so bile glede na
svoja poročila vzor fašističnosti, saj so spoštovale vsa pravila – tako o spre-
membi učnega jezika v italijanščino kot tudi poučevanju verskega pouka v
italijanščini (pak, 151, 9, 119).
Oblast je bila do njih kljub temu nezaupljiva – najprej zato, ker se je ma-
tična hiša sester sprva nahajala v Mariboru in torej izven ozemlja kralje-
vine Italije pa tudi zato, ker so se še kako zavedali, da so tudi sestre, ki so
bile italijanske državljanke, še vedno Slovenke, zaradi česar jih je inšpek-
torat nazival »jugoslovanske sestre«. Zaradi ohranjanja dobrih odnosov s
cerkvijo jim sicer pravice do izvajanja javno veljavnega programa niso vze-
li, so pa poskušali starše deklic na različne načine spodbuditi, da bi dekleta
preusmerili v javno šolo. Precej neuspešno – priljubljenost sester je z le-
ti celo rasla in za šolanje pri njih so se odločala celo dekleta iz Posočja ter
Vipavske doline. Ta priljubljenost je izhajala iz dejstva, da se je razvedelo,
da sestre deklet ne kaznujejo, če spregovorijo slovensko – zlasti ne, če to
naredijo na hodniku ali izven pouka – in ker so sestre dekleta razumele,
kar je zelo olajšalo poučevanje. Učitelj Ervino Verdelago, ki je nadzoroval
delo sester in o njem poročal v Trst, je prejel celo uradni ukor, ker o oči-
tnih prekrških ni (dovolj hitro) poročal (ast, 78, 24, 719; ast, 78, 48, 882).
Na božičnih predstavah in pustnih prireditvah v samostanu je bilo namreč
še vedno mogoče slišati slovenščino, kar je veljalo za izjemno predrznost,
prekrške pa jim je bilo ob vsesplošni zaroti molka težko dokazali (ast, 78,
24, 719). Oblast je nazadnje zavračala všolanje deklet iz drugih okrajev ter
sestram dovolila poučevanje le še učenk iz matičnega okraja in tistih, ki so
kot razlog za prešolanje k sestram navedle željo po vključitvi v noviciat in
namero po poznejšem vstopu v redovno življenje. Oblast je začela ovirati
vpisovanje učenk ter skrčila financiranje programa, leta 1940 pa je v celoti
prepovedala vpisovanje v prvi razred, s čimer so želeli sčasoma ukiniti šolo
(ast, 78, 24, 719).

315