Page 316 - Tomajci

Meta Remec

Sestre so po sprejetju rasističnih zakonom spoštovale tudi slednje in v
svoj učni proces vnesle teme, kot sta »rasizem« in »delitev ljudi po posa-
meznih rasah«, ter učenkam podajale znanje o tem, da »vsaki rasi pripada
določeno ozemlje – z izjemo judov, ki se zažirajo v ozemlja in bogastva dru-
gih«. Poučujejo jih o tem, kako »zavarovati in prečistiti italijansko raso in
doseči ›izključitev‹ judovstva« (pak, 151, 12, 146).
Tudi njihovo ravnanje glede italijanizacije imen se v ničemer ni razliko-
valo od načina, s katerim so to izvedli v javni šoli. Kraljevi odlok št. 494, ki
je bil sprejet 7. aprila 1927 (Pizzagalli 1929, 42; Tasso 2010, 32), je zavezoval
tudi šolske oblasti in učitelje, vendar sta tako učitelja Giovanni Cosmina
in Margherita Viezzoli v javni šoli kot tudi šolske sestre v Elizabetišču ita-
lijanizirali zgolj osebna imena, ne pa tudi priimkov. Sestre so si manjšo
predrznost privoščile le s tem, da so celo priimek učitelja Kosmine v šol-
skem letu 1928/29 še vedno zapisovale kot Kosmina (pak, 151, 7, 81; pak,
151, 8, 89; 90; 92; 95; 104). Strešice iz priimkov Rože, Černe, Šonc in Škrlj
so tako v javni šoli kot tudi v šoli šolskih sester izginile šele v šolskem le-
tu 1929/30, kar je pomenilo bistveno odstopanje od uradnih predpisov in
smernic (Parovel 2019), na obeh ustanovah pa je mogoče opaziti precej ne-
enoten pristop. Pri nekaterih priimkih je mogoče opaziti zapis brez sični-
kov in šumnikov, npr. Filipcic, Sirca in Zvab, še vedno pa je mogoče opaziti
tudi priimke z zapisom Tavčar, Renčelj, Rože in Seražin. Pri priimku Ška-
pin je šolska sestra strešico očitno najprej napisala, nato pa jo je izbrisa-
la. Pri ravnanju učiteljev v javni šoli posebej izstopa dejstvo, da učiteljica
Margherita Viezzoli v istem šolskem letu tolerirala učence, ki so imeli isti
priimek zapisan v dveh različnih oblikah: imamo torej dva učenca s priim-
koma Živec in Filipčič, druga dva pa s priimkoma Zivec in Filipcic. Učitelj
Cosmina je v istem šolskem letu uporabljal že povsem italijanski način za-
pisa vseh priimkov (npr. Miklavec postane Miklavez), razen priimka Ličen,
pri katerem je tudi Cosmina ohranjal strešico. Domnevati je mogoče, da so
različno obliko imen navajali že starši sami ob vpisu, kar jim je bilo sprva
omogočeno, italijanski zapis priimka pa je lahko zahteval tudi šolar sam
(Pizzagalli 1929, 53–65; 112-113. pak, 151, 9, 110; 111; 112; 115. pak, 153, 2,
31;32; 33).Šele v šolskemletu1930/31 je mogoče opazitipoenotenitali-
janski zapis v obeh šolskih ustanovah, v šolskem letu 1931/32 pa je nato
sledila dokončna prevedba priimkov. Pri učenki s priimkom Gorjup so si
sestre tako zabeležile, da je priimek z dekretom št. 11419/73 div. 1 spreme-
njen v Gori, priimek Starc pa v Vecchietti, v javni šoli pa se pojavijo priimki
Filippi, Cavalli, Besecchi, Michelozzi itd. (pak, 151, 9, 116; 118; pak, 153, 2,
34, 35, 36).

314