Page 315 - Tomajci

Vzgoja in prevzgoja

met. V kroniki zavoda piše: »Šola je čez noč postala italijanska, slovenšči-
ni sta bili odmerjeni le dve uri tedensko, pri nas smo tudi pouk poučevali
v materinščini« (pak, 151, 1, 3; Cencič 2013, 290). S poučevanjem v itali-
janščini so sestre začele leta 1924, čeprav jih zakon k temu ni neposredno
zavezoval – nenazadnje je bila zadnja, zasebna šola s slovenskim učnim je-
zikom v Trstu ukinjena šele leta 1930 (Apollonio 2004, 180; Pahor 1974, 5;
Lavrenčič-Pahor 1994, 17–30; Andri 1985, 99–101).
Iz njihovih poročil sicer ni razbrati nikakršne negativne nastrojenosti
proti novemu režimu. Sestre so se deklarirale za povsem lojalne, fašistič-
ni ideologijo so enako kot na javni šoli vključile v vsa področja poučevanja
ter dekleta spodbujale k vključevanju v dekliške fašistične organizacije. Iz
poveličevanje osebnosti, kot so Balilla, Garibaldi, Oberdan, ter seveda du-
ceja, kralja in kraljeve družine bi bilo mogoče sklepati, da nihče ni bil pripa-
dnejši duceju in fašizmu kot tomajske šolske sestre ter njihove varovanke.
Svetega Frančiška so označevale za velikega italijanskega svetnika, zelo so
poudarjale pogodbo med cerkvijo in državo, skupaj z dekleti vzklikale Il fa-
scio domina, il fascio regge! ter jih spodbujale, naj bo »njihova vera v fašizem
vedno trdna in neomajna!« (pak, 151, 9, 113; 116; 117). Dekleta in sestre
so trdo delale za domovino, dekleta so same želele moliti očenaš za Italijo
(pak,151,11, 134) in vsetojeoblastnagradila.Doživelesoposebno čast,
ko jih je obiskal Emilio Grazioli in jim podaril radio. Deklice so žarele od
sreče, ker so lahko v živo poslušale ducejeve govore, kar so si, glede na be-
sede učiteljice, najbolj goreče želele (pak,151, 11, 134).Zdi se,dasosestre
delale vse prav: dekleta součile o52državah,kisoneupravičenosovražile
Italijo, na zemljevidu so označevale zmage v Afriki, pripenjale zastavice na
osvojena mesta, opevale herojskost italijanskih vojakov v nasprotju s po-
milovanja vrednimi in bojazljivimi nasprotniki. Učenkam so posredovale
misel, da »v žilah naših slavnih borcev še vedno teče kri starih Rimljanov«,
da bo »Mussolinijeva Italija kmalu tako slavna kot Cezarjev Rim«, ter pele
»Te deum« ob zmagah v Abesiniji, ki so jo označevali za osvobodilno voj-
no. V imenu teh herojev so spodbujale dekleta, da zbirajo denar in železo,
varčujejo z gretjem za domovino, spodbujajo matere, naj duceju darujejo
poročne prstane (pak, 151, 11, 135). Ob zmagi so dekletom svečano ozna-
nile: »Končno je Italija lahko z brutalnim ponosom dosegla želeni cilj, ki ga
je oviralo 52 narodov. Grožnje sovražnikov pa so se izkazale za votle, zdaj
je Abesinsko cesarstvo v naših rokah in nihče ga ne more vzeti, saj ga bodo
naši junaki lahko branili z enakim neuklonljivim pogumom, s katerim so
ga osvojili!«; na srce so jim polagale, naj bodo ponosne Italijanke in fašistke
(pak,151,11, 136).

313