Page 314 - Tomajci

Meta Remec

ska vojska, učenci pa so ponovno dobili nalogo, da vse to prenesejo domov
in izobrazijo svoje domače. Pravica do ozemlja, na katerem so se nahajali,
sploh ni bila vprašljiva. V učni proces jebil uveden posebensklop, kiseje
imenoval Lunedì di guerra (Vojni ponedeljek), in sklop rednih radijskih od-
daj, ki so se v celoti usmerjale v vojno, njene vzroke in posledice, sčasoma
pa tudi na bombardiranje italijanskih mest in na domnevno okrutnost ter
neciviliziranost sovražnika,kijeseskrival povsod (pak,152,1,32).

Šolske sestre v času fašizma: med lojalnostjo in subverzivnostjo
Ustanovitev samostana šolskih sester leta 1898 je pomembno zaznamo-
vala tako Tomaj kot tudi okoliške vasi. Njihov zavod je bil ustanovljen na
pobudo tomajskega župnika Urbana Golmayerja in je dobil ime po cesari-
ci Elizabeti. Ustanovljen je bil zato, da bi redovnice »moralno in pobožno
vzgajale žensko mladino, kajti od ženske mladine zavisi blagor in sreča do-
movine« (pak, 818, 1, 5). Sestre so odigrale pomembno vlogo na področju
vzgoje in izobraževanja deklet. Ponujale so številna praktična znanja, pod
njihovim vplivom je veliko število deklet vstopalo v redovniško življenje, s
čimer so dobile priložnost za nadaljnje izobraževanje, ki je sicer ne bi imele,
njihov gospodinjski program pa je bil tudi edina možnost za nadaljevanje
izobraževanjanaširšemobmočju (Cencič2013, 293–295).
Ob izbruhu prve svetovne vojne so tomajske šolske sestre vodile zavod,
v katerem so organizirale reden osnovnošolski program za deklice, gospo-
dinjsko šolo, imele pa so tudi internat, kjer so prebivala dekleta iz bolj od-
daljenih krajev kot tudi otroci žensk, ki so odhajale na delo v oddaljenejše
kraje, npr. Trst pa tudi Aleksandrijo (pak, 151, 7, 78; 79; 80; pak, 151, 10,
120). Imele so poseben status: bile so zasebni zavod, zato so poleg rednega
in obveznega programa lahko izvajale tudi dodaten kurikulum po svoji pre-
soji in temu se niso odrekle v nobenem od obravnavanih obdobij. To je bilo
očitno tudi v šolskem koledarju, saj so gojenke v Elizabetišču poleg rednih
prazničnih dni imela pouka proste dneve tudi ob prazniku svoje zavetnice,
ob prazniku sv. Marka, ko so pripravili posebno procesijo, ob križevski pro-
cesiji,obpraznikusv. PetrainPavla itd. (pak, 151,1,Razrednica 1898/99).
Z italijansko okupacijo se je stanje v šoli precej spremenilo, hkrati pa so
bile šoli postavljene nove zahteve. Gentilejev šolski zakon, ki je leta 1923
dokončno ukinil slovenske šole, sicer sprva ni veljal za zasebne šolske za-
vode, med katere je spadal tudi zavod tomajskih šolskih sester, zaradi česar
so s poukom v slovenščini vztrajale dlje kot v državni šoli. Novim razme-
ram sosezato lahko prilagajalepostopneje stem, dasovučni program
vključevale italijanske pesmi in uvedle italijanščino kot obvezen učni pred-

312