Page 312 - Tomajci

Meta Remec

ke ves čas spodbujajo k odrekanju in varčevanju v imenu samooskrbnosti.
Žrtvovanje v imenu skupnega dobrega in zbiranje pomoči za tiste, ki so še
potrebnejši pomoči, kot so oni sami, pa je postalo še toliko pomembnejše
ob začetku druge italijansko-abesinske vojne v oktobru 1935. Temu se je
prilagodila tudi šola: učitelji so spodbujali zbiranje železa, volne in drugih
materialov, pouk pa so tudi sicer prilagajali razmeram v državi. V imenu
varčevanja pri ogrevanju zaradi sankcij, ki jih je Društvo narodov leta 1935
sprejelo proti Italiji zardi njenega vdora v Etiopijo, je pouk v šoli potekal le
tri ure dnevno (pak,153,3,46; 47).
Otroci so se od vseh uvedenih praznovanj najbolj razveselili Befane. Lik
starke oz. čarovnice, ki ima korenine že v predkrščanskem času, ko je po-
osebljala zimo, se je v letu 1928 najprej preimenoval v Befana fascista (fa-
šistična Befana), po letu 1934 pa kar v Befana del Duce (ducejeva Befana).
Akcija, ki so jo organizirala ženska fašistična združenja in je potekala na
vsedržavni ravni, naj bi otrokom dala oprijemljiv dokaz, kako je fašistični
režim dober do njih in koliko jim daje. Obstoječi pravljični figuri so torej
dali izrazito ideološki značaj, spreminjanje imena tega praznovanja pa kaže
na izrazito navezovanje otrok na lik Mussolinija, dokler ni nazadnje on po-
stal tisti, ki je obdaroval otroke, pravljični lik pa je zbledel v ozadje (Grazia-
ni 2018). Leta 1934 so od fašistične Befane učenci v Tomaju prejeli oblačila,
obutev, zvezke, nogavice, sladkarije in ducejevo sliko. V Tomaju so razdeli-
li 13 parovobutve, šest kosovblaga za srajce,devet kosovblaga za obleke,
34 kosov blaga za hlače in spodnje hlače, štiri puloverje iz volne in bomba-
ža, beretke in 12 kosov blaga za jakne (pak, 153, 2, 42). Z načrtnim delom z
učenci naj bi nazadnje prevzgojili tudi odrasle. Od 1.054 prebivalcev občine
Tomaj naj bi bilo v fašistične organizacije ali celo v stranko leta 1939 vpi-
sanih 67 prebivalstva, kar se je oblasti zdelo pravzaprav zelo spodbudno,
čistovsi pa najbisiprizadevali,dabitaštevilkapostalaše višja (žat, ak,
t, 3, 768–769).

Militarizacija šolskih vsebin
Šolske vsebinesobile tako z militarizmom prepojenežepreduradnim
vzponom fašistov na oblast. Poleg poveličevanja zmag v prvi svetovni vojni
in opevanja herojstva vojakov je bil militarizem prisoten zlasti v športnih
vsebinah, kot so bila gimnastična tekmovanja, in drugih športnih »ekshi-
bicijah«, ki so imela očitne elemente vojaškega urjenja in korakanja v for-
macijah. Šola in fašistične organizacije pa so učencem omogočale tudi obi-
ske krajev spomina, ki bi jih navdihnili in dodatno zanetili fašistični žar
v njihovih srcih (pak, 153, 2, 37; 39; pak, 153, 3, 43; Andri 1986, 218). V

310