Page 311 - Tomajci

Vzgoja in prevzgoja

zacijah, so začeli s slovesno parado v Sežani že 28. oktobra. Dogodki pa so
se nato vrstili vse do 11. novembra,kosobrali berila ojunaštvih italijan-
skih vojakov, ki so učence globoko ganila, počastili spomin na neznanega
padlega vojaka in vzklikali »Viva Savoia!«. Primerjava načinov praznovanj
v obdobju fašizma pokaže, da se je usmerjenost iz poveličevanja kralja in
kraljeve družine nato vedno bolj premikalavslavljenje kultaMussolinijeve
osebnosti pa tudi drugih fašističnih herojev in mučenikov. Ob vsakoletni
obletnici pohoda na Rim so naštevali uspehe fašizma, otrokom sporoča-
li, da so del velikega dogajanja, del velikega načrta, kaj vse bo doseženo v
naslednjih letih in kaj vse se od njih pričakuje. Obljubljali so jim nov svet,
novo družbo in gledenaučiteljeva poročilaso otrocitebesedenaravnost
požirali (pak,153,2,34).
Dogodki so se pogosto odvijali na prostem, sredi vasi ali na dvoriščih za-
sebnih hiš – šolarji so svoje sporočilo tako najlažje prenesli v javnost. Uči-
telj je prevzemal pobudo in odgovornost za dvig kulturne ravni celotnega
kraja. V šolskih poročilih je mogoče prebrati, da so bile v tako »revnih in
zaostalih krajih« šolske predstave pogosto edini stik z visoko kulturo, ki so
ga imeli ljudje. To je bila edina možnost, da ljudje slišijo recitacije poezi-
je nesmrtnih italijanskih pesnikov, da slišijo besede D’Annunzia in da jih
razsvetli žarek kulture. Eden od takih dogodkov je v šolskem letu 1933/34
potekal pri Učmanovih, v Tomaju na št. 14, ki so »rade volje« in s ponosom
prepustili svojedvoriščezasrečanjebalil, avanguardistov, Malih Italijank
(Piccole Italiane), Mladih Italijank (Giovani Italiane), pripadnikov Mladin-
ske bojevniške zveze (Fasci giovanili di combattimento) ter Mladih fašistk
(Giovani Fasciste), pripadnikov Fascia ter splošne populacije. Ob tem so
prebrali misli, ki naj bi jih posebej njim namenil duce, prepevali in dogo-
dek s ponosom zaključili z rimskim pozdravom ter vzkliki. Posebej srčne
govore je vedno znova pripravil najboljši tomajski učenec Vittorio Trobez,
ki je ganjeno vzkliknil, da ne bo nikoli pozabil srečnih let, ki jih je preživel
na tomajski šoli, kjer se je naučil ljubiti Italijo. Njegovemu vzkliku Evviva
il Duce! so se priključili še ostali ter nato odšli na slovesen sprevod po vasi
(pak,153,2,42; žat, ak, t,3,768).
Prav tako pomembno pa je bilo vzdrževati spomin na »nesmrtnega Ba-
lillo«: učencem so sporočali, da je čast, da nosijo njegovo ime in uniformo,
da so dediči malega heroja ter da je njihova naloga, da ne umažejo njego-
vega imena. Gledenanavdušenje insrečo,ki jesijalaiznjihovihoči,naj
ne bi bilo dvoma, da mu bodo v čast (pak, 153, 2, 34; 153, 3, 43). Učenci so
dobili nalogo, da nove navade, ljubezen do Italije in do uniforme ponesejo
na svoje domove ter razsvetlijo tudi svoje starše (pak, 153, 2, 32; 33). Otro-

309