Page 310 - Tomajci

Meta Remec

tovni vojni. Nekatere tradicije so prevzeli in jim dodali svojo vsebino. Pra-
znikom in tradicionalnim lokalnim dogodkom so dodali fašistični prizvok,
učencem pa so zaupali glavno vlogo nastopajočih in jim s tem izkazali ve-
liko čast. Praznik ob trgatvi je tako po novem potekal ob slovesnem dvigu
zastav, otroci so korakali skozi vas v uniformah, v rokah držali grozd, peli
italijanske pesmi in pripravili program za starše, ki je bil povsem v duhu
novih časov in je opeval uspehe fašistične družbe ter modernizacije (pak,
153, 2, 34). Namesto poveličevanja cesarja, ki so ga bili učenci vajeni prej,
se že po nekaj mesecih poveličevali italijanskega kralja, njegovo dobroto
in modrost (pak, 153, 2, 36). Uvedli so dan v čast kraljici Eleni, ki je nado-
mestil praznik ob godu cesarice Elizabete (pak, 153, 2, 34). Ideologija pa
je vstopila celo v pustne običaje, pri katerih naj bi estetske in civilizirane
italijanske maske nadomestile divji kraški pust. Ravnanja so se razlikovala
od učitelja do učitelja, odvisna so bila od njegove angažiranosti in gorečno-
sti, v grobem pa lahko opazimo, da se je v šolskem letu zvrstilo 12 rednih
praznovanj ter še osem izrednih. Ob posebnih dogodkih so učenci dobili
prost dan – npr. ob sklenitvi pogodbe med državo in cerkvijo, saj so želeli
poudariti, da gresta fašizem in Bog z roko v roki. Prost dan so imeli tudi ob
obisku Hitlerja leta 1938 (pak,153,2,42; pak, 153, 3, 47;54, 56).
Prazniki, ki so se vrstili skozi celo šolsko leto, so bili namenjeni vzbu-
janju čustev, ponosa, grajenju identitete in utrjevanju nacionalnih mitov.
Zmago v prvi svetovi vojni so začeli obeleževati že ob prvi obletnici, ko je
bilo definirano tudi, kdo ima pravico praznovati, kdo je zgolj umrl in je to-
rej sovražnik, ki mu je v skladu s krščanskim usmiljenjem treba oprostiti.
Učenci tako spoznajo, kdo se je preselil med nesmrtne ter kdo ima pravico
do objokovanja, kdo ga je vreden in kdo ne (pak, 153, 2, 39; Sema 1986, 178;
Vinci 2015, 7).
Leta 1921 je bilo s pompoznim ceremonialom uvedeno čaščenje neznane-
ga vojaka (Sema 1986, 183). To čaščenje je vstopilo tudi v šolski prostor že
pred formalnim vzponom fašistov na oblast in je mladim jasno sporočalo,
kaj se pričakuje od njih: nič manj kot herojstvo in žrtvovanje, nič manj kot
smrt za domovino (pak, 153, 2, 34; Sema 1986, 176–177). Po vzponu fašistov
na oblast je bil eden od najbolj slavljenih praznikov obletnica »Pohoda na
Rim«,kisejeodvil leta 1923, njegove korenine pa najbisegale vse do leta
1870 in združitveItalije:prvasvetovnavojna najbibilačetrtainzadnjavoj-
na za neodvisnost in učencem so sporočali, da so prav oni zadnji kamenček
v mozaiku velikega Italijanskega naroda, ki je še manjkal (Andri 1986, 211).
Slavje je trajalo več dni: učenci, ki so že imeli uniforme in katerih starši so
torej lahko zbrali potreben znesek za njihovo članstvo v fašističnih organi-

308