Page 300 - Tomajci

Meta Remec

Cosmina. Na svojo pest je tako izvedel italijanizacijo priimkov ter s tem,
kotsejeizrazil Kjuder,³ povzročil»pravikulturni škandal,kijeodmeval po
vsej Primorski«, ljudi pa je tudi ovajal zaradi najrazličnejših prekrškov in
jih finančno izkoriščal. Ko je bil leta 1935 premeščen, naj bi si oddahnila
vsa vas. Očitno je, da je učitelj tista figura, ki odločilno vpliva na preobraz-
bo ne samo šolskega procesa, temveč celotnega socialnega življenja na va-
si. Poleg fašističnih praznikov je poskrbel tudi za obeleževanje fašističnih
junakov in obletnic: posebno komemoracijo so izvedli v spomin umorjene-
mu učitelju Sottosantiju, Mussolinijevemu bratu Arnaldu, častno fašistič-
no stražo in rimski pozdrav pa so izvedli tudi na pogrebu učitelja Kosovela
(pak, 153,2, 34: 35;36). V 30.letih je vTomaju nanjegovo pobudo zaži-
vel tudi vrtec, ki je pomembno dvignil raven znanja italijanščine – učenci,
ki so prej obiskovali vrtec, so lažje in hitreje napredovali (pak, 153, 3, 34;
Apollonio 2004, 153).
V šolskih poročilih nemalokrat naletimo na zapise, iz katerih lahko raz-
beremo tudi počutje učiteljev, vtise o kraju, kamor so bili dodeljeni – ali se
počutijo sprejeto, kako se privajajo na strašno kraško burjo itd. (pak, 153,
3, 43). Učitelji, čigar vrhovna naloga je sicer bila otroke vzgojiti v vredne no-
silce fašistične ideje, v tem obdobju sicer niso več tako tesno vpeti v vaško
življenje, saj so prihajali iz vseh delov Italije in se tudi hitreje menjavali,
saj se jih zamenjalo kar 17. Kljub temu pa so tudi v času fašizma nekateri
učitelji bolj zaznamovali življenje na vasi kot drugi. Med slednjimi sta bila
zagotovo Maria Boenco in Ervino Verdelago. Za slednjega Kjuder zapiše,
da je bilprviučitelj, kije»vesItalijanin fašist«.VTomajjeprišelpomno-
žici začasnih zaposlitev in nadomeščanj ter se v kraju zelo udomačil (ast,
78, 24, 719; pak, 153, 3, 43). Kot učitelj naj bi bil sposoben, učence je nav-
duševal za gledališče, Tomajcem pa naj bi ves čas grozil z represalijami, s
požigom vasi in je bil zato splošno osovražen. Leta 1943 se je še uspel pra-
vočasno umaknil v Trst, kjer je nato leta 1944 padel pod streli domnevno
treh svojih nekdanjih učencev (žat, ak, t, 3, 620–621; Cencič 2013, 234).
Podobno usodo je doživela tudi Maria Boenco, ki jo župnik Kjuder opiše
povsem drugače, kot se opisuje sama v šolskih poročilih. Je bila torej skrb-
na, ljubeča, skoraj materinska ali fanatična in z vsemi skregana fašistka?
Glede na to, da je bila takoj ob kapitulaciji aretirana in ustreljena že 10. ali
11. septembra 1943, lahko domnevamo, da virom šolskih ustanov ni mo-
goče povsem zaupati. Učiteljica namreč beleži, da budno spremlja stanje v
družinah in neprestano razmišlja o konkretnih ukrepih, ki naj bi izboljšali

³ Več o njem glej v Hadalin (2011) ter 14. poglavje.

298