Page 301 - Tomajci
P. 301

Vzgoja in prevzgoja


             razmere, v katerih so odraščali učenci. Njeni domnevno dobrohotni pose-
             gi, s katerimi poskuša pomagati otrokom v zimskem času, ki so bili zaradi
             »izjemno slabih ali celo bednih domačih razmer« slabo oblečeni, obuti in
             prehranjeni ter kar naprej bolni, prebivalcev Tomaja očitno niso prepričali
             (pak,153,2,40; žat, ak, t,3,622).
               Tudi druge učiteljice in učitelji na domu obiskujejo bolne in slabotnejše
             učence, učence, ki so veliko odsotni, ter si domače razmere ogledujejo v ži-
             vo. Angažiranost učiteljice Margherite Viezzoli se zdi z današnjega vidika
             zares neverjetna: učence je po potrebi poučevala tudi na domu, ker se je
             zavedala, da jim starši, kljub dobrim namenom, niso zmogli pomagati. Od
             občinskega fascia je za socialno ogroženo družino iz Križa priskrbela nekaj
             mesa, mleka in sladkorja ter jo s tem spodbujala, naj ne obupa (pak, 153, 3,
             46). Požrtvovalno je na domu obiskovala učenca z zlomljeno nogo iz Toma-
             ja ter poskrbela, da se šolanje poškodovanih in bolnih otrok ni prekinilo.
             Njena občutja lahko razberemo iz njenih vzklikov, kot je: »Smili se mi, zlati
             malček!« Ko jo je otrok videl na domačem pragu, se je namreč spustil v jok
             – prepričana je, da od hvaležnosti in ganjenosti (pak, 153, 3, 43). Učiteljica
             Fausta Drioli je posebno pozornost namenila zgodbi učenca iz Križa, za ka-
             terega si je najprej zabeležila, da je preboleval tifus, nato pa se je izkazalo,
             da ima pljučnico in da bo za njegovo okrevanje potreben čudež. Učiteljica
             je obiskala družino bolnega dečka, kjer ga je našla popolnoma shujšanega,
             bledega in vročičnega. Deček, ki je živel v izjemno revnih razmerah, se ji je
             zasmili v dno duše, še posebej potem, ko ji je njegov oče povedal, da je de-
             ček v vročičnih blodnjah kar naprej omenjal balille, v trenutkih prisebnosti
             pa naj bi izrazil željo, naj ga, če bo umrl, pokopljejo v uniformi njemu tako
             ljubih balill (pak, 153, 3, 44).
               Učitelji so bili še vedno razumevajoči do dejstva, da so morali otroci dela-
             ti na domačih kmetijah in pomagati staršem, vendar so dejansko odhajali
             na gmajno, kjer so nadzorovali obnašanje učencev, če je bilo treba, pa so
             vzgojno ukrepalitudimed počitnicami (pak, 153, 2, 42). Zavedali so se,da
             so družine odvisne od pridelka in od uspeha trgatve ter da je bila skrb za
             preživetje pač na prvem mestu. Učiteljica Margherita Viezzoli zapiše, da
             morajo v tistem letu zaradi vremena s trgatvijo še posebej hiteti, da ne bi
             propadel ves pridelek, in da nima poguma otrokom prepovedovati odso-
             tnosti. Šola in družina morata po njenem mnenju delovati z roko v roki: če
             hoče šola podporo družin, mora včasih izkazati tudi razumevanje, zlasti, ko
             so razmere res kritične in celi skupnosti grozita še večja beda in pomanjka-
             nje (pak, 153, 3, 53). Ravnanje se je sicer razlikovalo od učitelja do učitelja
             – če je bilo izostankov le preveč ter so bili neupravičeni in nenapovedani,


                                                                            299
   296   297   298   299   300   301   302   303   304   305   306