Page 295 - Tomajci

Vzgoja in prevzgoja

se npr. ves čas nahajali v 2. razredu. Sestre v Elizabetišču so sicer ločevale
med »ne prestopi« in »nesposobna«, vendar tudi v tem primeru ni mogoče
z gotovostjo trditi, da je druga oznaka diagnoza. Oznako »nesposobna« si
je navadno prislužila približno tretjina učenk (npr., v šolskem letu 1915/16
je takih 12 od 31) (pak, 151, 6, 58). V virih namreč najdemo še slovensko in
italijansko oznako »slaboumna« ter »idiota«, vendar brez obrazložitev, kaj
točno je to pomenilo, pri čemer lahko tudi za ostale otroke preberemo nič
kaj laskave opise, in sicer da »niso nadarjeni, nekateri so naravnost trde
glave« (pak,151, 4, 34; 39; pak,151, 8,96; pak, 151, 5, 46; pak,151, 9, 115).
Tudi šolske sestre so lahko že všolano deklico označile za duševno nera-
zvito, zaradi česar ni imelo smisla, da jo sploh ocenjujejo (pak, 151, 4, 34).
Opazimo pa lahko tudi primere, ko se je učitelj za napredovanje oz. nena-
predovanje posameznega otroka odločil glede na to, koliko prostora je imel
v višji skupini (pak, 154, 1, 11). Ob dejstvu, da je učitelj Benigar med letoma
1872 in 1880 sam poučeval otroke iz Tomaja, Križa, Šepulj, Utovelj ter Fili-
pičjega in Grahovega Brda, kar pomeni od 149 do neverjetnih 193 učencev,
je jasno, da pouka ni mogel izvajati na način, kot ga je določala zakonodaja.
Tudi zaposlitev še enega učitelja oz. učiteljice je razmere le delno izboljšala
(žat, ak, t, 3, 615; Cencič 2013, 223). Po šestih letih rednega šolanja je lah-
ko učenec prestopil v ponavljalno šolo, o čemer je spet odločal učitelj oz.
konferenca učiteljev posamezne šole (Šolski red za učence in učenke ljudskih
šol 1907,7). Zavest,da je takim otrokomtreba pomagati,se je sicer pojavila
relativno pozno – sočutje ob usodi teh »otrok-delavcev« so zares izražale
šele italijanske učiteljice v 30. letih (pak, 153, 3, 43; De Rosa 1991, 375).

»Ora et labora«
Šola se je skozi celotno 19. stoletje ter tudi na začetku 20. prilagajala de-
lu in vsakokratnim potrebam ter razmeram v lokalnem okolju. Formalno
odsotnost učencev zaradi domačih kmetijskih ali obrtnih del sicer ni bila
opravičljiv razlog za odsotnost, realnost pa je bila povsem drugačna (Šolski
red za učence in učenke ljudskih šol 1907,24).Delusejeprilagajalčas počitnic,
ker pa so bili v času poljskih del »otroci staršem neobhodno potrebni za po-
moč«, so na predlog krajevnega šolskega odbora v razredih, v katerih je bilo
to potrebno, lahko uvedli redni pouk v petih zimskih mesecih, od začetka
novembra do konca marca, v ostalem času šolskega leta pa skrajšani pouk.
Učitelj je učence oprostil pouka ob trgatvi, kar so nato sicer nadomeščali
z dodatnimi urami pouka, ko je bilo dela na kmetijah manj, občasno pa je
pouk organiziral tudi le ob torkih in četrtkih popoldne ter tako stopil star-
šem in gospodarjem naproti (pak, 154, 1, 7; De Rosa 1998, 18; Šolski red za

293