Page 299 - Tomajci
P. 299

Vzgoja in prevzgoja


             zasebni pouk, potrjeval učbenike, nameščal učitelje, odločal o odprtju in
             zaprtju šol, v Julijski krajini pa je prevzel tudi nadzor nad italijanizacijo
             »tujerodnega« prebivalstva (Černe 2023, 247). Strah, ki je v obmejnih in na-
             cionalno mešanih okoljih obstajal že pred prvo svetovno vojno, in sicer da
             bodo otroci, ki so rojeni narodu in naj bi predstavljali njegovo prihodnost,
             izgubljeni, ugrabljeni, potujčeni in asimilirani v neko drugo, navadno eko-
             nomsko, politično ter kulturno dominantno skupnost, je s tem postal še
             kako realen in otipljiv (Pejić 2024, 1–2; Zahra 2011, 3–4).

             Novi časi, novi učitelji
             Na zasedenem območju so v mesecih po koncu vojne vladale precej različne
             razmere: od tega, da se pouk sploh ni mogel začeti zaradi porušenih šolskih
             stavb, pomanjkanja učiteljev in razsajanja španske gripe, do tega, da so po-
             samezni vojaški poveljniki in karabinjerji samoiniciativno preprečevali slo-
             venski pouk (Černe 2023, 245). V Tomaju je bilo teh pretresov manj in tudi
             kadrovske spremembe se niso zgodile čez noč. V šolski kroniki je zabeleže-
             no, da je 4. novembra potekala velika slovesnost narodnega vstajenja, da
             je bila cela vas okrašena s trobojnicami in je učiteljstvo 8. novembra javno
             izrazilo svojo vdanost Jugoslaviji, da pa je 19. novembra vas zasedla itali-
             janska vojska in da je bilo s tem narodnega vrenja konec. Nadučitelj Anton
             Kosovel je sprva nadaljeval z delom in v virih iz arhivov šolskih ustanov ne
             najdemo več nobenih namigov o dramatičnosti trenutka, ki je sledil porazu
             Avstro-Ogrske v prvi svetovni vojni. Učitelj je svoja morebitna čustva raz-
             očaranja, strahu in negotovosti zadržal zase in v šolskem letu 1918/19 na
             novih, dvojezičnih obrazcih že izražal polno zvestobo ter pripadnost novi
             domovini,Kraljevini Italiji.PoukitalijanščinesejevTomajuzačel9.januar-
             ja 1919. Kljub dejstvu, da je Kosovel spoštoval navodila in odločbe oblasti,
             očitno ni dovolj gorel za fašistično idejo, zaradi česar je bil leta 1923 naj-
             prej degradiran v učitelja, leta 1924 pa upokojen (pak, 153, 1, Razrednica
             1918/1919; žat, ak, tšk, 7; 1918/19; De Rosa 2015, 100). Vlogo nadučite-
             lja je prevzel Ivan Kosmina, ki se je v šolskem letu 1926/27 še podpisoval
             kot Giovanni Kosmina, nato pa, kot zagret zagovornik fašizma, dokonč-
             no postal Giovanni Cosmina (žat, ak, t, 3, 619; pak, 153, 1, 31; pak, 153,
             1, 33). Spodbujal je vključevanje otrok v fašistične organizacije ter načrtno
             delal na tem, da bi otrokom približal novo domovino, novo kraljevo dina-
             stijo in nov politični sistem. Njegova vloga še enkrat več potrjuje, da je bil
             razvoj dogodkov v majhnih okoljih pogosto odvisen od ene same osebe, ki
             je bila lahkoprijaznainrazumevajoča ali pa fanatičnater posledično,kot
             je v svoji kroniki zapisal tomajski duhovnik Albin Kjuder, osovražena kot


                                                                            297
   294   295   296   297   298   299   300   301   302   303   304