Page 305 - Tomajci

Vzgoja in prevzgoja

zveličanje odvisno tudi od zvestobe in pokorščine državnemu voditelju. V
sklopu o družini so se učili o ubogljivosti in spoštovanju. Ducejeva družina
naj bi služila kot vzor vsem družinam, obenem pa so spoznavali tudi vre-
dnote varčnosti in odrekanja ter kako ravnati, da bo Italija samozadostna
tako v času miru kot v času vojne (pak, 153, 3, 43).

»Osvojili jih bomo z dobroto«
Učenec je bil v središču pozornosti in prizadevanj fašistične oblasti. Učenci
so bili namreč nosilci novih idej, poosebljali so prihodnost, medtem ko so
njihovi starši ostajali v starem svetu. Vučencesejesplačalo vlagati,zato
naj bi jim šola nudila čevlje, brezplačna učna gradiva, širili pa so tudi njiho-
va kulturna in miselna obzorja z gledališkimi ter s cirkuškimi predstavami,
z izleti, s poslušanjem radia, celo z denarnimi nagradami za najperspektiv-
nejše učence ter seveda s prehrano kot osnovno dobrino (pak, 153, 1, 3;
pak, 153, 2, 40; pak, 153, 3, 43). Učitelj je z zadovoljstvom poročal, da se je
otrokom, ki so zjutraj dobili zajtrk, dvignila storilnost, izboljšal se je njihov
učni uspeh, bolj so bili motivirani za delo. Učenci so vsako jutri prejeli četrt
litra sladkanega toplega mleka in 150 g kruha, za kosilo zelenjavno mine-
štro in 50 g kruha, včasih tudi z mesom. Število otrok, ki so bili vključeni
v to akcijo, je nihalo in po besedah učiteljice ni odražalo lokalnih potreb,
temveč sredstva, ki so jih fašistične organizacije uspele zagotoviti. V šol-
skem letu je prehrano tako prejemalo 45 od 64 učencev, če so bile vpisane
v mladinske fašistične organizacije, pa so to pravice dobile tudi deklice, ki
so obiskovale zasebno dekliško šolo. Vsi pa so kot preventivo proti tuber-
kulozi prejemali tudi ribje olje. Ob koncu akcije je bila učiteljica izjemno
zadovoljna, čejelahko poročala,dasose vsi učenci zredili, sajje izboljšanje
socialnih razmer in zdravstvenega stanja otrok veljalo za enako pomemb-
no nalogo, kot je bilo podajanje znanja (pak, 153, 2, 35; 42; pak, 153, 3, 54).
Učitelji, ki so prihajali od drugod, so v svojih zapisih pogosto slikali pre-
cej črno podobo tomajske realnosti, natančnejših podatkov, na podlagi ka-
terih bi bilo mogoče v celoti rekonstruirati ekonomski položaj družin učen-
cev v Tomaju in njegovi okolici, pa ne ponujajo. Nekaj podatkov za dve
šolski leti, 1925/26 in 1926/27, dobimo tudi iz kronik šolskih sester, ki so
svoje učenke glede na ekonomske razmere razvrščale v več kategorij. Sle-
dnje omogoča določen uvid v razmere v Tomaju in njegovi okolici, vendar
pa je te podatke vendarle treba obravnavati previdno in z zavedanjem, da
je njihova vrednost vprašljiva. Ob dejstvu, da sestri Marija Akacija Kacin in
Marija Renata Seničar ter učiteljica Mila Dovgan ne navajajo podatkov za
vsa gospodinjstva, temveč zgolj za tiste družine, ki so imele v dveh ome-

303