Page 297 - Tomajci

Vzgoja in prevzgoja

trgatev, pogozdovali, učenci, skupaj z družinskimi člani, pa so sodelovali
tudi pri delu za potrebe šole: nabirali so veje za kurjavo in pomagali pri
vzdrževanju stavbe (pak, 153, 1, Razrednica 1. razred 1915/16). Šola je bila
njihov skupni dom, zato je bila odgovornost vseh, da je bila lepa, pospra-
vljena in urejena.

Prelom po letu 1918: nova država potrebuje novo šolo
Zgodovina šolstva in izobraževanja, šolskega sistema in metod poučevanja
ter discipliniranja je raziskovalno izjemno dobro obravnavano področje, še
bolj pa je to mogoče trditi za preučevanje razmer v šolskem okolju v ča-
su fašizma: prepoved rabe slovenskega jezika, nasilje italijanskih učiteljev
do slovensko govorečih otrok je dokaz fašističnega nasilja nad Primorci in
Primorsko ter zato izjemno čustveno nabita tematika, za katero se zdi, da
je služila strnjenju vrst in spodbujala odpor. Ta poseg italijanske države v
»sveti« šolski prostor in v pravico do uporabe maternega jezika, ki je veljal
za glavno sredstvo identifikacije, je bil dojet kot še posebej boleč in je imel
močno simbolno komponento. Dojet je kot vrhovna krivica in žalitev ter
še danes vzbuja čustva in je prepleten z bolečino. Poseg v ta simbolni pro-
stor in uporaba otrok, ki postanejo osrednji objekt nacionalnega konflikta,
sta bila preveč drastična in totalna, da ne bi izzvala reakcije. O vsem tem
v obravnavanem arhivskem gradivu sicer ni niti sledu: v šolskih poročilih
ni mogoče zaznati nobenih sovražnosti na nacionalni osnovi; otroci so bi-
li preprosto italijanski državljani, zato ni sledu o nasilju in poniževanju.
V poročilih se nam izrišejo učitelji, ki imajo iskreno radi svoje učence, in
učenci, ki svoje učitelje spoštujejo in občudujejo. Beremo lahko o starših,
ki z iskreno hvaležnostjo sprejemajo pomoč fašističnih mladinskih organi-
zacij, ki pomagajo lajšati izjemno zaostrene povojne socialne in ekonom-
ske razmere ter ki so ponosni na svoje otroke, ko paradirajo v fašističnih
uniformah (pak, 153, 2, 34; Zahra 2011, 3–4).
Neposredno po zavzetju novih ozemelj je med novimi nosilci oblasti ob-
stajalo prepričanje, da bo italijanizacija na Krasu potekala hitro in brez te-
žav ter da bo treba zgolj odstraniti nekaj motečih elementov. Ob zavzetju
ozemlja s strani Italije in prihodu italijanskega vojaškega guvernerja v Trst
je ta izjavil (Bajc in Pelikan 2004, 63; Luciano 1991, 31):

Slovenci! Italija, velika država svobode, vam bo dala enake pravice
kot svojim državljanom. Dala vam bo šole v vašem jeziku, ki bodo šte-
vilčnejše kot v času Avstrije. Vaša vera, katoliška, ki je tudi v celotni
Italiji, bo spoštovana. Slovenci, bodite prepričani, da bo Italija, veli-

295