Page 304 - Tomajci
P. 304

Meta Remec


               in uniforme ponesejo tudi med starše. Spodbujali so matere, da so se pri-
               družile akciji v okviru praznika Festa della fede⁶ in darovale duceju svoj
               poročni prstan (pak, 151, 11, 135), starše pa naj bi tudi sicer aktivno opo-
               minjali, kako naj se obnaša pravi Italijan in fašist. Učenci so se izkazali za
               vredne ducejevega zaupanja in učitelji so z zadovoljstvom poročali o pozi-
               tivnih rezultatih: straši so vse bolj razumeli visoke cilje ter poslanstvo šole
               in če so družine nekoč še rušile, kar je šola gradila, naj bi bilo tega vse manj.
               Starši najbibiliponosninasvoje otroke in jihpodpirali.Obdesetiobletnici
               italijanske oblasti na območju je učiteljica zapisala: »[P]rebivalstvo, sprva
               sovražno, nato nejeverno in brezbrižno, se po desetih letih kaže kot vse
               bolj navezano na šolo [...]« (pak, 153, 2, 42; 40).
                 Povsem se spremenijo učne vsebine, ki pa so jih učenci, kot so trdili uči-
               telji, sprejeli z velikim navdušenjem in radostno prepevali »La fanfara dei
               Bersaglieri« (Fanfara Bersaljerjev), »L’inno del Balilla« (Balillova himna)⁷,
               »È la bandiera!« (To je zastava!), »Il Piave« (Piave), »La giovinezza« (Mladi-
               na). Ideologija pa ni bila zgolj v pesmih, prisotna je bila na vseh področjih:
               v spisih, matematiki, glasbi, pri verskem pouku, kar je učencem sporočalo,
               da sta cerkev in fašizem eno, da stopata z roko v roki in da je fašizem dan
               od Boga (pak, 153,1,32, 33).Obponedeljkih, sredahin sobotah so všoli
               poslušali radio in tudi če so vsebine zaradi slabšega znanja jezika slabo ra-
               zumeli, so bili očarani in so sporočilo dojeli na intuitivni ravni (pak, 153, 2,
               40). Oblikovali so se tematski sklopi, ki so se prepletali skozi več predme-
               tov. V sklopu o šoli so obravnavali teme, kot so čistoča otroka in učilnice,
               zdravje, pravila obnašanja, dolžnosti ter odnos do učitelja kot predstavni-
               ka oblasti (»do učitelja se obnašaj tako, kot bi se do duceja«). V sklopu o
               Balilli so spoznavali Balillo, »malega ducejevega vojačka«, in ob tem pono-
               tranjili, kakšen naj bo bodoči italijanski vojak in ljubezen do uniforme, ter
               ozemlja, ki jih je še treba priključiti, in letalstvo, »naš ponos«. O Balilli so
               tako govorili pri glasbi, urah jezika, zgodovini, geografiji. Sklop o Bogu naj
               bi otrokom posredoval misel, da sta fašizem in duce dana od Boga ter da je


              ⁶Izraz fede v italijanščini pomeni vero in zvestobo, na konkretni ravni pa tudi poročna prsta-
               na, s katerima si mladoporočenca obljubita večno zvestobo.
              ⁷ Balilla je bil vzdevek Giovannija Battiste Perassa (1735–1781), dečka iz predmestja Genove,
               ki je po izročilu leta 1746 sprožil upor proti habsburškim silam, ki so zasedle mesto v vojni
               za avstrijsko nasledstvo, tako, da je vrgel kamen proti avstrijskemu uradniku. Perasso je bil
               izbran kot navdih in vzor otrokom ter mladini, ki naj bi odigrala bistveno vlogo v fašistični
               preobrazbi družbe. Njegova prisotnost v boju proti Avstriji je odsevala iredentistično dr-
               žo zgodnjega fašizma in italijanske zmage v prvi svetovni vojni. Po njem so poimenovali
               italijansko fašistično mladinsko organizacijo Opera Nazionale Balilla (onb).


               302
   299   300   301   302   303   304   305   306   307   308   309