Page 296 - Tomajci
P. 296

Meta Remec


               učence in učenke ljudskih šol 1907; Stefanelli 1995, 35). Iz kratkih učiteljevih
               zaznamkov tako izvemo, da so učenci večinoma pasli, vendar pa je navajal
               tudi, da »vozijo pridelke na semenj«, »banderajo turšico« »delajo pouter«,
               »prevažajo slamo«, »hodijo po drva«, »nakladajo gnoj«, »trgajo grozdje« in
               »delajo v vinogradu«, »grabijo listje«, »orjejo«, »prodajajo vino in hruške po
               Trstu«, »sadijo krompir«, »vozijo krave k biku«, »nadomeščajo bolno mater
               pri domačih opravilih«, »zidajo« in še kaj (pak, 153, 1, 8; 10: Razrednica
               1908/09).
                 Učitelji so sicer že pred 1. svetovno vojno beležili primere zanemarjenih
               otrok, ni pa jasno, do kolikšne mere in če sploh so poskušali otroke zavaro-
               vati pred okoljem, v katerem so odraščali. Drugače kot v mestnem okolju,
               kjer so v prvih letih 20. stoletja že redno izdajali kazni staršem učencev, ki
               pouka niso obiskovali, in se je število teh kazni tudi drastično povečevalo,
               se je v tomajskem vaškem okolju komaj kaj premaknilo. Na opomine star-
               šem zaradi nerednega prihajanja otrok k pouku naletimo izjemno redko, ob
               navedbi, da je otrok šolanje prekinil zaradi bede, ni sledilo nič – ni bilo po-
               zivov staršem, naj otrok nadaljuje s šolanjem, ni bilo kazni, čeprav bi jih na
               podlagi zakona lahko zahtevali. Nasilje staršev je bilo zaznano, o pretepa-
               nju šolskih otrok poročajo Cesarsko-kraljevemu šolskemu svetu v Sežani,
               nenazadnje pa so bili dolžni tudi poročati sodišču, če bi med učenci opazili
               duševno in telesno zanemarjene otroke, s katerimi bi starši slabo ravnali.
               O ekstremnih primerih, ki bi presegali takratne norme glede disciplinira-
               nja otrok, sicer ne poročajo, učitelj si je zgolj v enem primeru zabeležil, da
               je oče otroku zažgal vse šolske knjige, vendar ukrepanje ni bilo predvideno.
               Če so se zamujanja v šolo vendarle ponavljala, je učitelj staršem ali gospo-
               darju, kjer je otrok služil, poslal poziv (pak, 153, 1, Razrednica 2. razred
               1917/18; Razrednica 1918/19; pak, 154, 1, 7; De Rosa 1991, 328).
                 Šola se je vključevala v vsakdanje življenje na vasi in tukaj je spet mogoče
               opazovati različno angažiranost različnih učiteljev: učitelj je bil tisti, ki je
               vodil akcije zatiranja vrabcev, kosov, škorcev, gadov, modrasov, hroščev, iz
               šole so prihajale na dom informacije o nalezljivih boleznih, boleznih sadne-
               ga drevja, »trsju in grozdju škodljivem mrčesu«, zelo tesno pa je bilo tudi
               sodelovanje z duhovniki (pak, 154, 1, 7). Učenci v šoli molijo, v šolskem
               času obiskujejo spovedi, slovesne svete maše, zlasti ob začetku in koncu
               šolskega leta ter ob posvetnih in cerkvenih praznikih, sodelujejo na proce-
               sijah, s čemer so nameravali doseči pravilno moralno usmerjenost učencev.
               Šola, v sodelovanju z duhovnikom, je v mnogočem določala ritem življenja
               na vasi, sooblikovala dogodke in se vključevala v delovne akcije, ki so bile
               deležne tudi božjega blagoslova. Pouk je odpadal, ker so nabirali ruj, imeli


               294
   291   292   293   294   295   296   297   298   299   300   301