Page 302 - Tomajci
P. 302

Meta Remec


               so starši dobili kazen deset lir, dokler se niso uklonili in poskrbeli za priso-
               tnost otrok. Učiteljica Maria Boenco je, recimo, dovolila izostanke v času
               trgatve, saj je razumela starše, ki so potrebovali delovno silo, vztrajala pa
               je, da so zaprosili za dovoljenje (pak, 153, 3, 47).
                 Učenci, ki so trdo delali pred in po pouku, so se učiteljem in učitelji-
               cam smilili, saj so bili vidno utrujeni. Delo učencev na domačih kmetijah
               so kljub temu razumeli in tolerirali, manj razumevanja pa so izkazovali za
               služenje pri drugih gospodarjih. V fašizmu se je delo šoloobveznih mlado-
               letnikov zdelo nesprejemljivo, poleg tega pa je bilo očitno, da so bili otroci,
               ki so živeli in delali pri drugih gospodarjih, izrazito zanemarjeni in v ne-
               primerno slabšem stanju kot tisti, ki so živeli pri starših. Kljub dejstvu,
               da je bila pravica otroka do izobrazbe nad pravico staršev do delovne sile,
               so učitelji zgolj beležili, ko so učenci zapuščali šolo in odhajali na služenje,
               ter brez posebnih protestov všolali učence, ki so prihajali služit iz drugih
               krajev in so se prvenstveno ukvarjali s pašo ter sajenjem krompirja in šele
               nato z učenjem. Če se taki učenci včasih v šoli nato sploh niso prikazali, so
               sicer uradno opomnili kmeta delodajalca, dejansko pa so čutili olajšanje,
               da imajo v razredu eno težavo manj. Učenci, ki so služili, so bili pogosto
               ponavljalci in učiteljica jih je označevala kot »kug[o] razreda«, čeprav je ra-
               zumela, da »te otroke premetavajo sem ter tja, da se v nobenem šolskem
               okolju ne morejo zares vklopiti, da so izkoriščani in zanemarjeni« (pak,
               153, 3; 54;57; pak, 151, 13,156; pak, 152,1,1). Učiteljica MariaBoencose
               je zavedala, daob dejstvu, daima od 12 učencevv5.razredu sedempona-
               vljalcev, pet pa jih služi pri kmetih, večjega napredka ni mogla pričakovati
               (pak, 153, 3, 54). Če so pri večini otrok opazili napredek na področju osebne
               higiene, so učenci, ki so živeli in služili pri gospodarjih, ki se za stanje otrok
               niso zanimali, ostajali na ravni, ki ni bila v čast civilizirani in razviti državi.
               Učitelji so starše opozarjali na higieno otrok, jim svetovali ukrepanje v pri-
               meru bolezni in poškodb, pri čemer so se čudili, da starši otrok niso peljali
               k zdravniku, in so se zanašali na primitivne domače pripravke ter obkladke
               iz kisa, medtem ko se stanje otroku očitno slabšalo in bi sodil v bolnišnico.
               Učiteljice tako pogosto oskrbujejo rane in otroke umivajo (pak, 153, 3, 43,
               44, 45; pak, 152, 1, 5).
                 V poročilih torej ni sledu o sovražnih odnosih med učitelji in prebival-
               stvom, pač pa je očiten pokroviteljski odnos učitelja do staršev – ti so bili
               v izražanju okorni, nespretni, zato so se zdeli neuki in celo manj inteli-
               gentni. Iz opravičil, ki so jih starši pisali ob odsotnostih učencev, je očitno,
               da so starši težko komunicirali s šolo. Učitelji in učiteljice, ki so prihajali v
               vas, niso razumeli slovensko, odrasli krajani pa so izkazovali komaj obsto-


               300
   297   298   299   300   301   302   303   304   305   306   307